[Emacs-diffs] Changes to emacs/etc/TUTORIAL.sl

[Pavel Janík]

Index: emacs/etc/TUTORIAL.sl
diff -c emacs/etc/TUTORIAL.sl:1.2 emacs/etc/TUTORIAL.sl:1.3
*** emacs/etc/TUTORIAL.sl:1.2   Wed Dec  6 15:01:21 2000
--- emacs/etc/TUTORIAL.sl       Tue Apr  2 14:37:29 2002
***************
*** 1,25 ****
  Copyright (c) 1985,96,97 Free Software Foundation, Inc;  See end for 
conditions.
! Emacs. Prvo berilo.
  
  Ukazi v Emacsu v splo¹nem vkljuèujejo tipki CONTROL (vèasih oznaèeni
  CTRL ali CTL) in META (vèasih oznaèena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju
  vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okraj¹avi:
  
!  C-<chr>  pomeni, da moramo dr¾ati pritisnjeno tipko CONTROL, ko
!         vtipkamo znak <chr>. Oznaka C-f tako pomeni: dr¾imo
!         pritisnjeno tipko CONTROL in pritisnemo tipko f.
!  M-<chr>  pomeni, da moramo dr¾ati pritisnjeno tipko META, EDIT ali ALT,
!         ko vtipkamo znak <chr>. Èe na tipkovnici ni tipk META, EDIT
!         ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem
!         pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo oznaèevali z <ESC>.
  
  Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka).
  V uèbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Oznaèujeta jih 
! znaka ,>>` ob levem robu. Primer:
! <<help-with-tutorial napolni preostanek s praznimi vrsticami>>
  >> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prika¾i naslednji zaslon),
        da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite
!       hkrati kontrolno tipko in V). Od zdaj naprej boste morali to
        napraviti sami vsakiè, ko pridete do konca zaslona.
  
  Ste opazili, da sta se dve vrstici s prej¹njega zaslona ponovili? Ta
--- 1,26 ----
  Copyright (c) 1985,96,97 Free Software Foundation, Inc;  See end for 
conditions.
! Prvo berilo za Emacs
  
  Ukazi v Emacsu v splo¹nem vkljuèujejo tipki CONTROL (vèasih oznaèeni
  CTRL ali CTL) in META (vèasih oznaèena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju
  vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okraj¹avi:
  
!  C-<znak> pomeni, da moramo dr¾ati pritisnjeno tipko CONTROL, ko
!         vtipkamo <znak>. Oznaka C-f tako pomeni: dr¾imo pritisnjeno
!         tipko CONTROL in pritisnemo tipko f.
!  M-<znak> pomeni, da moramo dr¾ati pritisnjeno tipko META, EDIT ali
!         ALT, ko vtipkamo <znak>. Èe na tipkovnici ni tipk META, EDIT
!         ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem
!         pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo oznaèevali z <ESC>.
  
  Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka).
  V uèbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Oznaèujeta jih 
! znaka ,>>` ob levem robu. Zgled:
! <<Blank lines inserted here by startup of help-with-tutorial>>
! [Sredina strani je iz didaktiènih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje 
spodaj]
  >> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prika¾i naslednji zaslon),
        da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite
!       hkrati tipko CONTROL in V). Od zdaj naprej boste morali to
        napraviti sami vsakiè, ko pridete do konca zaslona.
  
  Ste opazili, da sta se dve vrstici s prej¹njega zaslona ponovili? Ta
***************
*** 43,50 ****
        C-v     Premik se za cel zaslon naprej
        M-v     Premik se za cel zaslon nazaj
        C-l     Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali
!                centriran okoli besedila, kjer se nahaja kazalèek (znak v
!                C-l je èrka L, ne ¹tevka 1)
  
  >> Poi¹èite kazalèek na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega.
     Vtipkajte C-l.
--- 44,51 ----
        C-v     Premik se za cel zaslon naprej
        M-v     Premik se za cel zaslon nazaj
        C-l     Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali
!                osredninjen okoli besedila, kjer se nahaja kazalèek
!                (znak v C-l je èrka L, ne ¹tevka 1)
  
  >> Poi¹èite kazalèek na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega.
     Vtipkajte C-l.
***************
*** 108,114 ****
     kaj se zgodi.
  
  Èe se vam zdi premikanje po en znak prepoèasno, se lahko premikate za
! celo besedo. M-f (Meta-f) premakne kazalèek za eno besedo naprej, M-b
  pa za besedo nazaj.
  
  >> Poskusite nekajkrat M-f in M-b.
--- 109,115 ----
     kaj se zgodi.
  
  Èe se vam zdi premikanje po en znak prepoèasno, se lahko premikate za
! celo besedo. M-f (META-f) premakne kazalèek za eno besedo naprej, M-b
  pa za besedo nazaj.
  
  >> Poskusite nekajkrat M-f in M-b.
***************
*** 162,169 ****
  >> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov.
     To so najpogosteje uporabljani ukazi.
  
! ©e dva pomembna ukaza za premikanje kazalèka sta M-< (Meta-manj¹i od),
! ki ga premakne na zaèetek datoteke, in M-> (Meta-veèji od), ki ga
  premakne na konec datoteke.
  
  Na ameri¹kih tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate
--- 163,170 ----
  >> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov.
     To so najpogosteje uporabljani ukazi.
  
! ©e dva pomembna ukaza za premikanje kazalèka sta M-< (META-manj¹i od),
! ki ga premakne na zaèetek datoteke, in M-> (META-veèji od), ki ga
  premakne na konec datoteke.
  
  Na ameri¹kih tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate
***************
*** 182,190 ****
  zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporoèamo, da se privadite ukazov C-b,
  C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prviè, delujejo na èisto vseh
  terminalih. Drugiè, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je
! tipkanje ukazov s Control hitrej¹e od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker
  ni treba ves èas premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in
! nazaj. In tretjiè, ko se enkrat navadite teh ukazov s Control, se boste
  enostavneje nauèili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazalèka.
  
  Veèini ukazov v Emacsu lahko podamo ¹tevilèni argument; najveèkrat ta
--- 183,191 ----
  zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporoèamo, da se privadite ukazov C-b,
  C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prviè, delujejo na èisto vseh
  terminalih. Drugiè, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je
! tipkanje ukazov s CONTROL hitrej¹e od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker
  ni treba ves èas premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in
! nazaj. In tretjiè, ko se enkrat navadite teh ukazov s CONTROL, se boste
  enostavneje nauèili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazalèka.
  
  Veèini ukazov v Emacsu lahko podamo ¹tevilèni argument; najveèkrat ta
***************
*** 197,224 ****
  deluje na vseh terminalih. Tak¹en ¹tevilèni argument je ,,prefiksni``
  argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nana¹a.
  
! Primer: C-u 8 C-f premakne kazalèek za osem znakov naprej.
  
  >> Poskusite s primernim argumentom za ¹tevilo ponovitev ukaza
     C-n ali C-p priti èim bli¾e tej vrstici v enem samem skoku.
  
  Veèina ukazov, ne pa vsi, uporablja ¹tevilèni argument kot ¹tevilo
! ponovitev ukaza. Nekateri ukazi (nobeden od tistih, ki smo si jih
! ogledali do zdaj) ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim
  argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot obièajno.
  
  Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a drugaèni. Èe jima podamo argument,
  premakneta zaslon za navedeno ¹tevilo vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u
! 4 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 4 vrstice.
  
  >> Poskusite zdaj C-u 8 C-v
  
  To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. Èe bi ga radi
  premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom.
  
! Èe uporabljate X Windows, imate verjetno ob levem robu Emacsovega
! okna navpièno pravokotno ploskev, imenovano drsnik. Pogled na
! besedilo lahko premikate tudi tako, da z mi¹ko kliknete na drsnik.
  
  >> Postavite kazalec na vrh oznaèenega obmoèja na drsniku in pritisnite
     srednji gumb na mi¹ki. To bi moralo premakniti besedilo na mesto,
--- 198,226 ----
  deluje na vseh terminalih. Tak¹en ¹tevilèni argument je ,,prefiksni``
  argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nana¹a.
  
! Zgled: C-u 8 C-f premakne kazalèek za osem znakov naprej.
  
  >> Poskusite s primernim argumentom za ¹tevilo ponovitev ukaza
     C-n ali C-p priti èim bli¾e tej vrstici v enem samem skoku.
  
  Veèina ukazov, ne pa vsi, uporablja ¹tevilèni argument kot ¹tevilo
! ponovitev ukaza. Nekateri ukazi - nobeden od tistih, ki smo si jih
! ogledali do zdaj - ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim
  argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot obièajno.
  
  Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a drugaèni. Èe jima podamo argument,
  premakneta zaslon za navedeno ¹tevilo vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u
! 8 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 8 vrstic.
  
  >> Poskusite zdaj C-u 8 C-v
  
  To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. Èe bi ga radi
  premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom.
  
! Èe uporabljate grafièni vmesnik, denimo X11 ali MS Windows, imate
! verjetno ob levem robu Emacsovega okna navpièno pravokotno ploskev,
! imenovano drsnik. Pogled na besedilo lahko premikate tudi tako, da z
! mi¹ko kliknete na drsnik.
  
  >> Postavite kazalec na vrh oznaèenega obmoèja na drsniku in pritisnite
     srednji gumb na mi¹ki. To bi moralo premakniti besedilo na mesto,
***************
*** 261,267 ****
  na vpra¹anje. Normalno verjetno ukaza ne ¾elite izvesti, zato na
  vpra¹anje odgovorite z ,n`.
  
! >> Vtipkajte <ESC> : (ki je onemogoèen ukaz), zatem odgovorite n.
  
  
  * OKNA
--- 263,270 ----
  na vpra¹anje. Normalno verjetno ukaza ne ¾elite izvesti, zato na
  vpra¹anje odgovorite z ,n`.
  
! >> Vtipkajte C-x C-l (ki je onemogoèen ukaz),
!    zatem na vpra¹anje odgovorite n.
  
  
  * OKNA
***************
*** 274,294 ****
  
        C-x 1   Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala).
  
! To je Ctrl-x, ki mu sledi ¹tevka 1. Ukaz C-x 1 raztegne èez cel
  zaslon okno, v katerem se nahaja kazalèek, ostala pa zapre.
  
  >> Premaknite kazalèek do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l
! >> Vtipkajte Ctrl-h k Ctrl-f.
     Vidite, kako se je to okno skrèilo in odstopilo prostor oknu,
!    ki pojasnjuje ukaz Ctrl-f?
  
  >> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo.
  
  Za razliko od ukazov, ki smo se jih nauèili do zdaj, je ta ukaz
! sestavljen iz dveh znakov. Zaène se z znakom Control-x. Cela vrsta
  ukazov se zaène enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami,
  delovnimi podroèji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se
! zaènejo s Control-x, ki mu sledi ¹e en, dva ali trije znaki.
  
  
  * VRIVANJE IN BRISANJE
--- 277,297 ----
  
        C-x 1   Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala).
  
! To je CONTROL-x, ki mu sledi ¹tevka 1. Ukaz C-x 1 raztegne èez cel
  zaslon okno, v katerem se nahaja kazalèek, ostala pa zapre.
  
  >> Premaknite kazalèek do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l
! >> Vtipkajte CONTROL-h k CONTROL-f.
     Vidite, kako se je to okno skrèilo in odstopilo prostor oknu,
!    ki pojasnjuje ukaz CONTROL-f?
  
  >> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo.
  
  Za razliko od ukazov, ki smo se jih nauèili do zdaj, je ta ukaz
! sestavljen iz dveh znakov. Zaène se z znakom CONTROL-x. Cela vrsta
  ukazov se zaène enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami,
  delovnimi podroèji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se
! zaènejo s CONTROL-x, ki mu sledi ¹e en, dva ali trije znaki.
  
  
  * VRIVANJE IN BRISANJE
***************
*** 312,319 ****
     tega uèbenika ne boste pokvarili -- tole je samo va¹a osebna kopija.
  
  Ko vrstica postane predolga za zaslon, se ,,nadaljuje`` v naslednji
! vrstici na zaslonu. Obrnjena po¹evnica (znak ,\`) ob desnem robu
! oznaèuje vrstico, ki se nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici.
  
  >> Zdaj zaènite tipkati besedilo, dokler ne dose¾ete desnega roba, in
     ¹e naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje.
--- 315,323 ----
     tega uèbenika ne boste pokvarili -- tole je samo va¹a osebna kopija.
  
  Ko vrstica postane predolga za zaslon, se ,,nadaljuje`` v naslednji
! vrstici na zaslonu. Obrnjena po¹evnica (znak ,\`) ali v grafiènih
! okoljih zavita pu¹èica ob desnem robu oznaèuje vrstico, ki se
! nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici.
  
  >> Zdaj zaènite tipkati besedilo, dokler ne dose¾ete desnega roba, in
     ¹e naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje.
***************
*** 361,371 ****
  moti).  C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na 
  vrstice, drugi na stavke.
  
! Kadarkoli pobri¹ete kaj veè kot en sam znak naenkrat, si Emacs za vsak
! primer zapomni, kaj ste zavrgli, in lahko zavr¾eno vrnete (angl.
! ,,yank`` -- potegniti). Besedilo, ki smo ga zavrgli, lahko vrinemo
! nazaj na isto mesto ali kam drugam. Lahko ga vrinemo tudi veèkrat, in
! tako napravimo veè kopij. Ukaz za vraèanje zavr¾enega besedila je C-y.
  
  Razlika med tem, èe zavr¾ete cel odstavek besedila (angl. ,,kill``,
  pobiti) ali pa èe pobri¹ete znak (angl. ,,delete``), je ta, da lahko
--- 365,385 ----
  moti).  C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na 
  vrstice, drugi na stavke.
  
! Obstaja tudi splo¹en postopek za brisanje kateregakoli dela delovnega
! podroèja. Kazalèek postavimo na en konec podroèja, ki ga ¾elimo
! izbrisati, in pritisnemo C-@ ali C-SPC (SPC je
! preslednica). Katerikoli od obeh ukazov deluje. Premaknite kazalèek na
! drug konec podroèja, ki ga ¾elite izbrisati, in pritisnite C-w. S tem
! ste zavrgli vse besedilo med obema mejama.
! 
! >> Premaknite kazalèek na èrko O, s katero se zaèenja prej¹nji
!    odstavek.
! >> Vtipkajte C-SPC. Emacs prika¾e sporoèilo "Mark set" (slov. Oznaka
!    postavljena) na dnu ekrana.
! >> Premaknite kazalèek na èrko V v "postavimo" v drugi vrstici istega
!    odstavka.
! >> Vtipkajte C-w. S tem zavr¾emo vse besedilo zaèen¹i z O in vse do
!    èrke V.
  
  Razlika med tem, èe zavr¾ete cel odstavek besedila (angl. ,,kill``,
  pobiti) ali pa èe pobri¹ete znak (angl. ,,delete``), je ta, da lahko
***************
*** 385,399 ****
  ponovitev. C-u 2 C-k pobri¹e dve polni vrstici besedila, kar je nekaj
  drugega, kot èe dvakrat vtipkate C-k.
  
! Besedilo, ki ste ga prej pobrisali, je shranjeno, in ga lahko povrnete
! tja, kjer je trenutno kazalèek, z ukazom C-y.
  
  >> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo.
  
! Ukaz C-y si predstavljajte, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam je
! nekdo odnesel. Èe ste uporabili veè zaporednih ukazov C-k, je vse
! pobrisano besedilo shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako
! pobrisane vrstice.
  
  >> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k.
  
--- 399,417 ----
  ponovitev. C-u 2 C-k pobri¹e dve polni vrstici besedila, kar je nekaj
  drugega, kot èe dvakrat vtipkate C-k.
  
! Besedilo, ki ste ga prej pobili, lahko povrnete (angl.  ,,yank`` --
! potegniti). Predstavljajte si, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam
! je nekdo odnesel. Pobito besedilo lahko potegnete nazaj na isti ali pa
! na kak¹en drug kraj v besedilu, ali pa celo v kaki drugi
! datoteki. Isto besedilo lahko veèkrat potegnete nazaj, tako da je v
! delovnem podroèju poveèterjeno.
! 
! Ukaz za vraèanje pobitega besedila je C-y.
  
  >> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo.
  
! Èe ste uporabili veè zaporednih ukazov C-k, je vse pobrisano besedilo
! shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako pobrisane vrstice.
  
  >> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k.
  
***************
*** 453,458 ****
--- 471,481 ----
  Èe podamo ukazu C-_ ali C-x u numerièni argument, je to enako, kot èe
  bi ukaz roèno ponovili tolikokrat, kot pravi argument.
  
+ Ukaz za brisanje besedila lahko preklièete in besedilo povrnete,
+ enako, kot èe bi besedilo pobili. Razlika med brisanjem in pobijanjem
+ besedila je le ta, da le slednje lahko potegnete nazaj z ukazom
+ C-y. Preklic ukaza pa velja za eno in drugo.
+ 
  
  * DATOTEKE
  ----------
***************
*** 625,632 ****
  
        C-x C-f         Poi¹èi datoteko.
        C-x C-s         Shrani datoteko.
!       C-x C-b         Seznam delovnih podroèij.
        C-x C-c         Konèaj Emacs.
        C-x u           Preklic zadnjega ukaza.
  
  Poimenovani raz¹irjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo ¹e bolj
--- 648,656 ----
  
        C-x C-f         Poi¹èi datoteko.
        C-x C-s         Shrani datoteko.
!       C-x C-b         Prika¾i seznam delovnih podroèij.
        C-x C-c         Konèaj Emacs.
+       C-x 1           Zapri vsa okna razen enega.
        C-x u           Preklic zadnjega ukaza.
  
  Poimenovani raz¹irjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo ¹e bolj
***************
*** 635,642 ****
  niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpi¹e v pogovornem
  vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa èaka, da vtipkate ime ukaza, ki ga
  ¾elite priklicati; v tem primeru je to ,,replace-string``. Vtipkajte
! samo ,,repl s<TAB>`` in Emacs bo dopolnil ime. Ukaz vnesete s
! pritiskom na <Return>.
  
  Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga ¾elite
  zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej
--- 659,667 ----
  niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpi¹e v pogovornem
  vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa èaka, da vtipkate ime ukaza, ki ga
  ¾elite priklicati; v tem primeru je to ,,replace-string``. Vtipkajte
! samo ,,repl s<TAB>`` in Emacs bo dopolnil ime (<TAB> je tabulatorska
! tipka; navadno jo najdemo nad tipko Caps Lock ali Shift na levi strani
! tipkovnice). Ukaz vnesete s pritiskom na <Return>.
  
  Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga ¾elite
  zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej
***************
*** 682,688 ****
  Vrstica nad odzivnim podroèjem je statusna vrstica. Ta ka¾e verjetno
  nekaj podobnega kot:
  
! --:** TUTORIAL          (Fundamental)--58%----------------------
  
  V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga
  urejate.
--- 707,713 ----
  Vrstica nad odzivnim podroèjem je statusna vrstica. Ta ka¾e verjetno
  nekaj podobnega kot:
  
! --:** TUTORIAL          (Fundamental)--L670--58%----------------------
  
  V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga
  urejate.
***************
*** 694,699 ****
--- 719,727 ----
  zadnja vrstica datoteke na zaslonu. Èe je datoteka, ki jo ogledujete,
  tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo --All--.
  
+ Èrka L in ¹tevilke za njo ka¾ejo polo¾aj ¹e drugaèe, kot zaporedno
+ ¹tevilko vrstice, v kateri je kazalèek.
+ 
  Zvezdice na zaèetku vrstice pomenijo, da ste datoteko ¾e spreminjali.
  Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic,
  so samo èrtice.
***************
*** 719,725 ****
  primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni naèin (Text).
  >> Vtipkajte M-x text mode<Return>.
  
! Ne skrbite, noben od ukazov, ki ste se jih nauèili, se s tem ne
  spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opu¹èaje za
  dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem naèinu jih je
  obravnaval kot meje med besedami.
--- 747,753 ----
  primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni naèin (Text).
  >> Vtipkajte M-x text mode<Return>.
  
! Brez skrbi, noben od ukazov Emacsa, ki ste se jih nauèili, se s tem ne
  spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opu¹èaje za
  dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem naèinu jih je
  obravnaval kot meje med besedami.
***************
*** 746,760 ****
  Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatièno deli vrstice na
  presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge.
  
! Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode<return>. Ko je
  vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x
! auto fill mode<return>. Z istim ukazom torej preklapljamo
  (angl. toggle) med vklopljenim in izklopljenim stanjem.
  
! >> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode. Potem zaènite tipkati "asdf asdkl
!    sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil vrstico na dve.
!    Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj Auto Fill prelamlja
!    vrstice samo na presledkih.
  
  ©irina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko
  spremenite z ukazom C-x f. Novo ¹irino morate podati kot ¹tevilèni
--- 774,788 ----
  Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatièno deli vrstice na
  presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge.
  
! Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode<Return>. Ko je
  vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x
! auto fill mode<Return>. Z istim ukazom torej preklapljamo
  (angl. toggle) med vklopljenim in izklopljenim stanjem.
  
! >> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode<Return>. Potem zaènite tipkati
!    "asdf asdkl sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil
!    vrstico na dve.  Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj
!    Auto Fill prelamlja vrstice samo na presledkih.
  
  ©irina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko
  spremenite z ukazom C-x f. Novo ¹irino morate podati kot ¹tevilèni
***************
*** 767,773 ****
  Auto Fill deluje le, kadar pi¹ete novo besedilo, ne pa,
  kadar popravljate ¾e napisan odstavek.
  Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazalèek premaknete nekam
! znotraj odstavka in uka¾ete M-q (Meta-q).
  
  >> Premaknite kazalèek v prej¹nji odstavek in izvedite M-q.
  
--- 795,801 ----
  Auto Fill deluje le, kadar pi¹ete novo besedilo, ne pa,
  kadar popravljate ¾e napisan odstavek.
  Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazalèek premaknete nekam
! znotraj odstavka in uka¾ete M-q (META-q).
  
  >> Premaknite kazalèek v prej¹nji odstavek in izvedite M-q.
  
***************
*** 836,847 ****
  Ena simpatiènih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati veè oken
  na ekranu, tudi èe ne delamo v grafiènem naèinu.
  
! >> Premaknite kazalèek v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l.
  >> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni.
     V obeh oknih imate odprt ta priroènik. Kazalèek je ostal v zgornjem
     oknu.
  >> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu.
!    (Èe nimate tipke Meta, tipkajte ESC C-v).
  >> Vtipkajte C-x o (o kot ,,other``, drugi), da preselite kazalèek v
     spodnje okno.
  >> S C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini datoteke.
--- 864,876 ----
  Ena simpatiènih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati veè oken
  na ekranu, tudi èe ne delamo v grafiènem naèinu.
  
! >> Premaknite kazalèek v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l (zadnji
!    znak je CONTROL-L, ne CONTROL-1)
  >> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni.
     V obeh oknih imate odprt ta priroènik. Kazalèek je ostal v zgornjem
     oknu.
  >> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu.
!    (Èe nimate tipke META, tipkajte ESC C-v).
  >> Vtipkajte C-x o (o kot ,,other``, drugi), da preselite kazalèek v
     spodnje okno.
  >> S C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini datoteke.
***************
*** 859,865 ****
  v katerem urejamo, po vsebini spodnjega okna pa se vseeno lahko
  premikamo, ne da bi morali venomer skakati iz enega okna v drugega.
  
! C-M-v je primer znaka CONTROL-META. Èe imate v resnici tipko Meta (na
  PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da dr¾ite pritisnjeni
  tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od
  tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta ¹ele, ko
--- 888,894 ----
  v katerem urejamo, po vsebini spodnjega okna pa se vseeno lahko
  premikamo, ne da bi morali venomer skakati iz enega okna v drugega.
  
! C-M-v je primer znaka CONTROL-META. Èe imate v resnici tipko META (na
  PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da dr¾ite pritisnjeni
  tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od
  tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta ¹ele, ko
***************
*** 867,874 ****
  
  Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, èe nimate tipke META
  in namesto nje uporabljate ESC. V tem primeru morate najprej
! pritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, Control-ESC v ne
! deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator,
  kot sta CONTROL in META.
  
  >> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna.
--- 896,903 ----
  
  Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, èe nimate tipke META
  in namesto nje uporabljate ESC. V tem primeru morate najprej
! pritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, CONTROL-ESC v
! ne deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator,
  kot sta CONTROL in META.
  
  >> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna.
***************
*** 919,942 ****
  Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogoèe vse to
  zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi nauèili kaj o ¹tevilnih
  koristnih mo¾nostih, ki jih ¹e ne poznate. Emacs ima ¾e vgrajene
! veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CTRL-h (h
! kot ,,help``, pomoè).
  
  Za pomoè pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kak¹no pomoè
  ¾elite. Èe ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo
  povedal, kak¹na pomoè je sploh na voljo. Èe ste vtipkali C-h, pa ste
  si premislili, lahko ukaz preklièete s C-g.
  
! (Ponekod se znak C-h preslika v kaj drugega. To ni dobro, in v takem
! primeru se prito¾ite sistemskemu vzdr¾evalcu. Medtem pa, èe C-h ne
! prika¾e sporoèila o pomoèi na dnu zaslona, namesto tega poskusite
! pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.)
  
  Najosnovnej¹i tip pomoèi prika¾e C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem
  pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal
  kratek opis ukaza.
  
! >> Vtipkajte C-h c Control-p.
     Izpi¹e se nekaj takega kot
  
        C-p runs the command previous-line
--- 948,971 ----
  Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogoèe vse to
  zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi nauèili kaj o ¹tevilnih
  koristnih mo¾nostih, ki jih ¹e ne poznate. Emacs ima ¾e vgrajene
! veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CONTROL-h
! (h kot ,,help``, pomoè).
  
  Za pomoè pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kak¹no pomoè
  ¾elite. Èe ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo
  povedal, kak¹na pomoè je sploh na voljo. Èe ste vtipkali C-h, pa ste
  si premislili, lahko ukaz preklièete s C-g.
  
! (Na nekaterih sistemih se znak C-h preslika v kaj drugega. To ni
! dobro, in v takem primeru se prito¾ite sistemskemu vzdr¾evalcu. Medtem
! pa, èe C-h ne prika¾e sporoèila o pomoèi na dnu zaslona, namesto tega
! poskusite pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.)
  
  Najosnovnej¹i tip pomoèi prika¾e C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem
  pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal
  kratek opis ukaza.
  
! >> Vtipkajte C-h c C-p.
     Izpi¹e se nekaj takega kot
  
        C-p runs the command previous-line
***************
*** 952,958 ****
  
  Za veè informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c.
  
! >> Vtipkajte C-h k Control-p.
  
  To odpre novo okno in v njem prika¾e dokumentacijo o funkciji, obenem
  z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna
--- 981,987 ----
  
  Za veè informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c.
  
! >> Vtipkajte C-h k C-p.
  
  To odpre novo okno in v njem prika¾e dokumentacijo o funkciji, obenem
  z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna
***************
*** 968,976 ****
  >> Poskusite C-h f previous-line<Return>.
     To izpi¹e vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p.
  
     C-h a       Apropos. Vtipkajte kljuèno besedo in Emacs bo izpisal
                 vse ukaze, ki vsebujejo to kljuèno besedo. Vse te
!                ukaze lahko priklièete z Meta-x. Pri nekaterih ukazih
                 bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno
                 zaporedje, s katerim dose¾ete isti uèinek.
  
--- 997,1009 ----
  >> Poskusite C-h f previous-line<Return>.
     To izpi¹e vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p.
  
+ Podoben ukaz C-h v izpi¹e dokumentacijo za spremenljivke, s katerimi
+ lahko nastavite obna¹anje Emacsa. Ob pozivniku morate vpisati ime
+ spremenljivke.
+ 
     C-h a       Apropos. Vtipkajte kljuèno besedo in Emacs bo izpisal
                 vse ukaze, ki vsebujejo to kljuèno besedo. Vse te
!                ukaze lahko priklièete z META-x. Pri nekaterih ukazih
                 bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno
                 zaporedje, s katerim dose¾ete isti uèinek.
  
***************
*** 986,991 ****
--- 1019,1036 ----
  
  >> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomoèjo.
  
+    C-h i         Priroèniki z navodili za uporabo (tkim. datoteke 
+                "info"). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno
+                podroèje, imenovano "info". V njem lahko prebirate
+                priroènike za programe, ki so name¹èeni v sistemu. Z
+                ukazom m emacs<Return> denimo dobite priroènik za
+                urejevalnik Emacs. Èe sistema Info ¹e niste
+                uporabljali, vtipkajte ? in Emacs vas bo popeljal na
+                vódeni izlet po naèinu Info in mo¾nostih, ki jih
+                ponuja. Ko boste zakljuèili z branjem tega prvega
+                berila, bo priroènik za Emacs v sistemu Info va¹
+                glavni vir dokumentacije.
+ 
  
  * ZAKLJUÈEK
  -----------
***************
*** 999,1006 ****
  prito¾ite se!
  
  
! RAZMNO®EVANJE IN RAZ©IRJANJE
! ----------------------------
  
  Angle¹ki izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih
  besedil, zaèen¹i s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni
--- 1044,1051 ----
  prito¾ite se!
  
  
! * RAZMNO®EVANJE IN RAZ©IRJANJE
! ------------------------------
  
  Angle¹ki izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih
  besedil, zaèen¹i s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni
***************
*** 1009,1015 ****
  To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo
  razmno¾evanje in raz¹irjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
  
! Copyright (c) 1985, 1996, 1997 Free Software Foundation
  
     Dovoljeno je izdelovati in raz¹irjati neokrnjene kopije tega spisa
     v kakr¹nikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o
--- 1054,1060 ----
  To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo
  razmno¾evanje in raz¹irjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
  
! Copyright (c) 1985, 1996, 1997, 2002 Free Software Foundation
  
     Dovoljeno je izdelovati in raz¹irjati neokrnjene kopije tega spisa
     v kakr¹nikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o