[Emacs-diffs] Changes to emacs/etc/TUTORIAL.sl

[Pavel Janík]

Index: emacs/etc/TUTORIAL.sl
diff -c emacs/etc/TUTORIAL.sl:1.3 emacs/etc/TUTORIAL.sl:1.4
*** emacs/etc/TUTORIAL.sl:1.3   Tue Apr  2 14:37:29 2002
--- emacs/etc/TUTORIAL.sl       Fri Aug 30 14:25:36 2002
***************
*** 1,5 ****
! Copyright (c) 1985,96,97 Free Software Foundation, Inc;  See end for 
conditions.
! Prvo berilo za Emacs
  
  Ukazi v Emacsu v splo¹nem vkljuèujejo tipki CONTROL (vèasih oznaèeni
  CTRL ali CTL) in META (vèasih oznaèena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju
--- 1,5 ----
! Prvo berilo za Emacs. Pogoji uporabe in raz¹irjanja so navedeni na koncu.
! Copyright (c) 1985, 1996, 1997, 2001, 2002 Free Software Foundation, Inc.
  
  Ukazi v Emacsu v splo¹nem vkljuèujejo tipki CONTROL (vèasih oznaèeni
  CTRL ali CTL) in META (vèasih oznaèena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju
***************
*** 51,56 ****
--- 51,60 ----
     Vtipkajte C-l.
     Ponovno poi¹èite kazalèek. Besedilo okoli njega je ostalo isto.
  
+ Za premikanje za cel zaslon naprej ali nazaj lahko tipkovnicah, ki
+ imajo ti tipki, uporabljate tudi PageUp in PageDown. Opisan postopek s
+ C-v in M-v pa deluje povsod.
+ 
  
  * PREMIKANJE KAZALÈKA
  ---------------------
***************
*** 60,66 ****
  
  Naèinov je veè. Najosnovnej¹i je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in
  C-n. Ti po vrsti premaknejo kazalèek v prej¹njo vrstico, znak nazaj,
! znak naprej, in v naslednjo vrstico. Grafièno prikazano:
  
                          prej¹nja vrstica, C-p
                                  :
--- 64,71 ----
  
  Naèinov je veè. Najosnovnej¹i je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in
  C-n. Ti po vrsti premaknejo kazalèek v prej¹njo vrstico, znak nazaj,
! znak naprej, in v naslednjo vrstico. Ti ¹tirje ukazi so enakovredni
! kurzorskim tipkam:
  
                          prej¹nja vrstica, C-p
                                  :
***************
*** 74,83 ****
     na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na
     sredino zaslona.
  
! V angle¹èini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous` (prej¹nji),
! N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F kot ,forward`
! (naprej). To so osnovni ukazi za premikanje kazalèka in uporabljali jih
! boste VES ÈAS. Èim prej se jih nauèite, tem bolje.
  
  >> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazalèek do te vrstice.
  
--- 79,88 ----
     na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na
     sredino zaslona.
  
! V angle¹èini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous`
! (prej¹nji), N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F
! kot ,forward` (naprej). Te osnovne ukaze za premikanje kazalèka boste
! uporabljali ves èas.
  
  >> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazalèek do te vrstice.
  
***************
*** 303,316 ****
  jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za
  skok v novo vrstico.
  
! Zadnji vtipkani znak lahko izbri¹ete s pritiskom na tipko <Delete>. Na
! nekaterih tipkovnicah je oznaèena z <Del>. Ponekod (ne pa povsod!)
! slu¾i za brisanje tipka <Backspace>.
  
! Splo¹no <Delete> pobri¹e znak neposredno pred trenutnim polo¾ajem
  kazalèka.
  
! >> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko <Delete> pobri¹ite.
     Niè naj vas ne skrbi, èe se je ta vrstica spremenila. Izvirnika
     tega uèbenika ne boste pokvarili -- tole je samo va¹a osebna kopija.
  
--- 308,327 ----
  jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za
  skok v novo vrstico.
  
! Zadnji vtipkani znak lahko izbri¹ete s pritiskom na tipko
! <Delback>. To je tista tipka na tipkovnici, ki jo navadno uporabljate
! za brisanje nazadnje natipkanega znaka. Navadno je to velika tipka
! vrstico ali dve nad tipko <Return>, ki je oznaèena z "Backspace",
! "Delete" ali "Del".
! 
! Èe imate na tipkovnici tipko "Backspace", je to tipka <Delback>. Naj
! vas ne zmede, èe imate poleg tega ¹e tipko "Delete" - <Delback> je
! "Backspace".
  
! Splo¹no <Delback> pobri¹e znak neposredno pred trenutnim polo¾ajem
  kazalèka.
  
! >> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko <Delback> pobri¹ite.
     Niè naj vas ne skrbi, èe se je ta vrstica spremenila. Izvirnika
     tega uèbenika ne boste pokvarili -- tole je samo va¹a osebna kopija.
  
***************
*** 322,328 ****
  >> Zdaj zaènite tipkati besedilo, dokler ne dose¾ete desnega roba, in
     ¹e naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje.
  
! >> S tipko <Delete> pobri¹ite toliko znakov, da vrstica ne sega
     veè èez ¹irino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji
     vrstici je izginil.
  
--- 333,339 ----
  >> Zdaj zaènite tipkati besedilo, dokler ne dose¾ete desnega roba, in
     ¹e naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje.
  
! >> S tipko <Delback> pobri¹ite toliko znakov, da vrstica ne sega
     veè èez ¹irino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji
     vrstici je izginil.
  
***************
*** 331,337 ****
  nova vrstica predolga, da bi cela pri¹la na zaslon, bo razdeljena v
  veè zaslonskih vrstic.
  
! >> Premaknite kazalèek na zaèetek vrstice in pritisnite <Delete>. To
     zdru¾i vrstico s prej¹njo.
  
  >> Pritisnite <Return>. S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo
--- 342,348 ----
  nova vrstica predolga, da bi cela pri¹la na zaslon, bo razdeljena v
  veè zaslonskih vrstic.
  
! >> Premaknite kazalèek na zaèetek vrstice in pritisnite <Delback>. To
     zdru¾i vrstico s prej¹njo.
  
  >> Pritisnite <Return>. S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo
***************
*** 347,367 ****
  in popravite. Bri¹ete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek
  ukazov za brisanje:
  
!       <Delete>     pobri¹e znak tik pred kazalèkom (levo od
                     oznake za kazalèek)
        C-d          pobri¹e znak tik za kazalèkom (,pod` oznako
                     za kazalèek)
  
!       M-<Delete>   pobri¹e besedo tik pred kazalèkom
        M-d          pobri¹e besedo tik za kazalèkom
  
        C-k          zavr¾e besedilo desno od kazalèka do konca vrstice
        M-k          zavr¾e besedilo od polo¾aja kazalèka do konca stavka
  
  Èrka ,d` je iz angle¹ke besede ,delete` (pobrisati), èrka ,k` pa iz
! besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da <Delete> in C-d na eni, ter
! M-<Delete> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo zaèela
! C-f in M-f (<Delete> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne 
  moti).  C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na 
  vrstice, drugi na stavke.
  
--- 358,378 ----
  in popravite. Bri¹ete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek
  ukazov za brisanje:
  
!       <Delback>    pobri¹e znak tik pred kazalèkom (levo od
                     oznake za kazalèek)
        C-d          pobri¹e znak tik za kazalèkom (,pod` oznako
                     za kazalèek)
  
!       M-<Delback>  pobri¹e besedo tik pred kazalèkom
        M-d          pobri¹e besedo tik za kazalèkom
  
        C-k          zavr¾e besedilo desno od kazalèka do konca vrstice
        M-k          zavr¾e besedilo od polo¾aja kazalèka do konca stavka
  
  Èrka ,d` je iz angle¹ke besede ,delete` (pobrisati), èrka ,k` pa iz
! besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da <Delback> in C-d na eni, ter
! M-<Delback> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo zaèela
! C-f in M-f (<Delback> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne 
  moti).  C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na 
  vrstice, drugi na stavke.
  
***************
*** 566,574 ****
  ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo ¹e enkrat ,,poi¹èete`` z
  ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek.
  
! >> Ustvarite datoteko z imenom ,,foo`` tako, da vtipkate C-x C-f
!    foo <Return>. Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in
!    shranite v datoteko ,,foo`` z ukazom C-x C-s. Ko ste konèali, se
     vrnite v uèbenik z ukazom C-x C-f TUTORIAL <Return>.
  
  Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem
--- 577,585 ----
  ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo ¹e enkrat ,,poi¹èete`` z
  ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek.
  
! >> Ustvarite datoteko z imenom ,,bla`` tako, da vtipkate C-x C-f
!    bla <Return>. Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in
!    shranite v datoteko ,,bla`` z ukazom C-x C-s. Ko ste konèali, se
     vrnite v uèbenik z ukazom C-x C-f TUTORIAL <Return>.
  
  Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem
***************
*** 581,594 ****
  >> Poskusite C-x C-b zdaj.
  
  Vidite, da ima vsako delovno podroèje svoje ime, pri nekaterih pa pi¹e
! tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Druga delovna
! podroèja pa ne pripadajo nobeni datoteki. Podroèje ,,*Buffer List*``,
! na primer, je ¾e eno takih. To delovno podroèje smo ustvarili
! ravnokar, ko smo pognali ukaz C-x C-b. VSAKO besedilo, ki ga vidite v
! katerem od Emacsovih oken, je vedno del kak¹nega delovnega podroèja.
  
  >> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih podroèij.
  
  Èe ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to
  ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na
  delovnem podroèju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali
--- 592,632 ----
  >> Poskusite C-x C-b zdaj.
  
  Vidite, da ima vsako delovno podroèje svoje ime, pri nekaterih pa pi¹e
! tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Vsako besedilo, ki
! ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del kak¹nega delovnega
! podroèja.
  
  >> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih podroèij.
  
+ Tudi èe imate veè delovnih podroèij, pa je vedno le eno od njih
+ trenutno dejavno. To je tisto delovno podroèje, ki ga popravljate. Èe
+ ¾elite popravljati drugo delovno podroèje, morate ,,preklopiti``
+ nanj. Èe bi radi preklopili na delovno podroèje, ki pripada kak¹ni
+ datoteki, ¾e poznate en naèin, kako to storiti: ponovno ,,obi¹èete``
+ (odprete) to datoteko z ukazom C-x C-f. Obstaja pa ¹e la¾ji naèin: z
+ ukazom C-x b. Pri tem ukazu morate navesti ime delovnega podroèja.
+ 
+ >> Vtipkajte C-x b bla <Return>, s èimer se vrnete v delovno podroèje
+    ,,bla`` z vsebino datoteke ,,bla``, ki ste jo maloprej
+    odprli. Zatem vtipkajte C-x b TUTORIAL <RETURN>, s èimer se vrnete
+    nazaj v ta uèbenik.
+ 
+ Veèinoma se ime delovnega podroèja kar ujema z imenom datoteke (brez
+ poti do datoteke), ne pa vedno. Seznam delovnih podroèij, ki ga
+ prika¾e ukaz C-x C-b, prika¾e imena vseh delovnih podroèij.
+ 
+ Vsako besedilo, ki ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del
+ kak¹nega delovnega podroèja. Nekatera delovna podroèja ne pripadajo
+ nobeni datoteki. Podroèje ,,*Buffer List*``, na primer, je ¾e eno
+ takih. To delovno podroèje smo ustvarili ravnokar, ko smo pognali ukaz
+ C-x C-b, in vsebuje seznam delovnih podroèij. Tudi delovno podroèje
+ ,,Messages`` ne pripada nobeni datoteki, ampak vsebuje sporoèila, ki
+ jih je Emacs izpisoval v odzivnem podroèju na dnu zaslona.
+ 
+ >> Vtipkajte C-x b *Messages* <Return> in si oglejte delovno podroèje
+    s sporoèili, zatem pa vtipkajte C-x b TUTORIAL <Return> in se tako
+    vrnite v uèbenik.
+ 
  Èe ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to
  ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na
  delovnem podroèju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali
***************
*** 770,776 ****
  od ostalih podnaèinov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podnaèina,
  en podnaèin, ali kombinacijo veèih podnaèinov.
  
! Podnaèin, ki je zelo uporaben, posebno za pisanje besedil, je Auto
  Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatièno deli vrstice na
  presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge.
  
--- 808,814 ----
  od ostalih podnaèinov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podnaèina,
  en podnaèin, ali kombinacijo veèih podnaèinov.
  
! Podnaèin, ki je zelo uporaben posebno za pisanje besedil, je Auto
  Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatièno deli vrstice na
  presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge.
  
***************
*** 823,829 ****
     ,,kazalèek``. Za vsako vtipkano èrko se ustavite in si oglejte, kaj
     se je zgodilo s kazalèkom.
  >> ©e enkrat pritisnite C-s, da poi¹èete naslednji ,,kazalèek``.
! >> ©estkrat pritisnite <Delete> in opazujte, kako se premika kazalèek.
  >> Konèajte iskanje s tipko <Return>.
  
  Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju sku¹a
--- 861,867 ----
     ,,kazalèek``. Za vsako vtipkano èrko se ustavite in si oglejte, kaj
     se je zgodilo s kazalèkom.
  >> ©e enkrat pritisnite C-s, da poi¹èete naslednji ,,kazalèek``.
! >> ©estkrat pritisnite <Delback> in opazujte, kako se premika kazalèek.
  >> Konèajte iskanje s tipko <Return>.
  
  Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju sku¹a
***************
*** 839,849 ****
  C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental
  Search`` v priroèniku za nasvet, kako se spopasti s to nev¹eènostjo.
  
! Èe sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <Delete>, boste opazili,
  da to pobri¹e zadnji znak v iskanem nizu, kazalèek pa se premakne
  nazaj na mesto v besedilu, kjer je na¹el kraj¹i niz. Na primer,
  predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazalèek na
! mestu, kjer se prviè pojavi ,,ka``. Èe zdaj pritisnete <Delete>, boste
  s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazalèek
  postavil na mesto, kjer je prviè na¹el ,k`, preden ste natipkali ¹e
  ,a`.
--- 877,887 ----
  C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental
  Search`` v priroèniku za nasvet, kako se spopasti s to nev¹eènostjo.
  
! Èe sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <Delback>, boste opazili,
  da to pobri¹e zadnji znak v iskanem nizu, kazalèek pa se premakne
  nazaj na mesto v besedilu, kjer je na¹el kraj¹i niz. Na primer,
  predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazalèek na
! mestu, kjer se prviè pojavi ,,ka``. Èe zdaj pritisnete <Delback>, boste
  s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazalèek
  postavil na mesto, kjer je prviè na¹el ,k`, preden ste natipkali ¹e
  ,a`.
***************
*** 1032,1037 ****
--- 1070,1098 ----
                 glavni vir dokumentacije.
  
  
+ * DRUGE MO®NOSTI
+ ----------------
+ 
+ ©e veè se lahko nauèite o Emacsu z branjem priroènika, bodisi
+ natisnjenega, bodisi na zaslonu v sistemu Info (uporabite menu Help
+ ali vtipkajte F10 h r). Dve mo¾nosti, ki vam bosta morda posebej v¹eè,
+ sta samodejno zakljuèevanje vrstice, s katerim prihranite nekaj
+ tipkanja, in dired, s katerim poenostavimo delo z datotekami.
+ 
+ Samodejno zakljuèevanje vrstic je naèin, s katerim prihranimo nekaj
+ tipkanja. Èe ¾elite denimo preklopiti v delovno podroèje *Messages*,
+ je dovolj, da vtipkate C-x b *M<Tab> in Emacs bo sam dopolnil
+ preostanek imena delovnega podroèja. Samodejno zakljuèevanje je
+ opisano v sistemu Info v priroèniku za Emacs, razdelek ,,Completion``.
+ 
+ Dired omogoèa izpis seznama datotek v imeniku (in po mo¾nosti tudi
+ podimenikih), premikanje po seznamu, obiskovanje (odpiranje),
+ preimenovanje, brisanje in druge operacije z datotekami. Dired je
+ opisav v sistemu Info  v priroèniku za Emacs, razdelek ,,Dired``.
+ 
+ Priroènik opisuje tudi mnoge druge mo¾nosti Emacsa.
+ 
+ 
  * ZAKLJUÈEK
  -----------
  
***************
*** 1054,1060 ****
  To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo
  razmno¾evanje in raz¹irjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
  
! Copyright (c) 1985, 1996, 1997, 2002 Free Software Foundation
  
     Dovoljeno je izdelovati in raz¹irjati neokrnjene kopije tega spisa
     v kakr¹nikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o
--- 1115,1121 ----
  To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo
  razmno¾evanje in raz¹irjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
  
! Copyright (c) 1985, 1996, 1998, 2001, 2002 Free Software Foundation
  
     Dovoljeno je izdelovati in raz¹irjati neokrnjene kopije tega spisa
     v kakr¹nikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o