[Top][All Lists]
[Date Prev][Date Next][Thread Prev][Thread Next][Date Index][Thread Index]
[Emacs-diffs] /srv/bzr/emacs/trunk r106879: Update Slovenian tutorial.
|
From: |
Chong Yidong |
|
Subject: |
[Emacs-diffs] /srv/bzr/emacs/trunk r106879: Update Slovenian tutorial. |
|
Date: |
Tue, 17 Jan 2012 22:16:42 +0800 |
|
User-agent: |
Bazaar (2.3.1) |
------------------------------------------------------------
revno: 106879
author: Primoz PETERLIN <address@hidden>
committer: Chong Yidong <address@hidden>
branch nick: trunk
timestamp: Tue 2012-01-17 22:16:42 +0800
message:
Update Slovenian tutorial.
modified:
admin/FOR-RELEASE
etc/ChangeLog
etc/tutorials/TUTORIAL.sl
etc/tutorials/TUTORIAL.translators
=== modified file 'admin/FOR-RELEASE'
--- a/admin/FOR-RELEASE 2012-01-15 15:26:39 +0000
+++ b/admin/FOR-RELEASE 2012-01-17 14:16:42 +0000
@@ -117,7 +117,7 @@
TUTORIAL.ro
TUTORIAL.ru
TUTORIAL.sk
-TUTORIAL.sl
+TUTORIAL.sl Primoz PETERLIN
TUTORIAL.sv
TUTORIAL.th
TUTORIAL.zh
@@ -203,7 +203,7 @@
hooks.texi
index.texi
internals.texi
-intro.texi
+intro.texi cyd
keymaps.texi
lists.texi
loading.texi
=== modified file 'etc/ChangeLog'
--- a/etc/ChangeLog 2012-01-14 11:23:45 +0000
+++ b/etc/ChangeLog 2012-01-17 14:16:42 +0000
@@ -1,3 +1,7 @@
+2012-01-17 Primoz PETERLIN <address@hidden>
+
+ * tutorials/TUTORIAL.sl: Update.
+
2012-01-14 Eli Zaretskii <address@hidden>
* tutorials/TUTORIAL.he: Update to follow changes to TUTORIAL in
=== modified file 'etc/tutorials/TUTORIAL.sl'
--- a/etc/tutorials/TUTORIAL.sl 2012-01-05 09:46:05 +0000
+++ b/etc/tutorials/TUTORIAL.sl 2012-01-17 14:16:42 +0000
@@ -1,41 +1,42 @@
-Prvo berilo za Emacs. Pogoji uporabe in raz?irjanja so navedeni na koncu.
-
-Ukazi v Emacsu v splo?nem vklju?ujejo tipki CONTROL (v?asih ozna?eni
-CTRL ali CTL) in META (v?asih ozna?ena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju
-vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okraj?avi:
-
- C-<znak> pomeni, da moramo dr?ati pritisnjeno tipko CONTROL, ko
- vtipkamo <znak>. Oznaka C-f tako pomeni: dr?imo pritisnjeno
+Prvo berilo za Emacs. Pogoji uporabe in raz??irjanja so navedeni na koncu.
+
+Ukazi v Emacsu v splo??nem vklju??ujejo tipki CONTROL (v??asih ozna??eni
+CTRL ali CTL) in META (v??asih ozna??ena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju
+vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okraj??avi:
+
+ C-<znak> pomeni, da moramo dr??ati pritisnjeno tipko CONTROL, ko
+ vtipkamo <znak>. Oznaka C-f tako pomeni: dr??imo pritisnjeno
tipko CONTROL in pritisnemo tipko f.
- M-<znak> pomeni, da moramo dr?ati pritisnjeno tipko META, EDIT ali
- ALT, ko vtipkamo <znak>. ?e na tipkovnici ni tipk META, EDIT
+ M-<znak> pomeni, da moramo dr??ati pritisnjeno tipko META, EDIT ali
+ ALT, ko vtipkamo <znak>. ??e na tipkovnici ni tipk META, EDIT
ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem
- pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo ozna?evali z <ESC>.
+ pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo ozna??evali z <ESC>.
Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka).
-V u?beniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Ozna?ujeta jih
-znaka ,>>` ob levem robu. Zgled:
+Delno vne??en ukaz prekinete s C-g.
+V u??beniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Ozna??ujeta jih
+znaka ??>>?? ob levem robu. Zgled:
<<Blank lines inserted here by startup of help-with-tutorial>>
-[Sredina strani je iz didakti?nih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje
spodaj]
->> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prika?i naslednji zaslon),
+[Sredina strani je iz didakti??nih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje
spodaj]
+>> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prika??i naslednji zaslon),
da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite
hkrati tipko CONTROL in V). Od zdaj naprej boste morali to
- napraviti sami vsaki?, ko pridete do konca zaslona.
+ napraviti sami vsaki??, ko pridete do konca zaslona.
-Ste opazili, da sta se dve vrstici s prej?njega zaslona ponovili? Ta
-kontinuiteta olaj?a branje pri skakanju s strani na stran.
+Ste opazili, da sta se dve vrstici s prej??njega zaslona ponovili? Ta
+kontinuiteta olaj??a branje pri skakanju s strani na stran.
Prva stvar, ki si jo morate zapomniti, je, kako se premikate po
-datoteki. Zdaj ?e veste, da se premaknete za cel zaslon naprej z
+datoteki. Zdaj ??e veste, da se premaknete za cel zaslon naprej z
ukazom C-v. Za cel zaslon nazaj pa se premaknete z ukazom M-v
-(pritisnite tipko META in jo dr?ite ter pritisnite tipko v, ali pa
-pritisnite in spustite <ESC> ter zatem pritisnite tipko v, ?e tipke
-META, EDIT ali ALT na va?i tipkovnici ni).
+(pritisnite tipko META in jo dr??ite ter pritisnite tipko v, ali pa
+pritisnite in spustite <ESC> ter zatem pritisnite tipko v, ??e tipke
+META, EDIT ali ALT na va??i tipkovnici ni).
>> Nekajkrat pritisnite M-v in C-v, da vidite, kako ukaza delujeta.
-* POVZETEK
+* povzetek
----------
Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi:
@@ -43,110 +44,113 @@
C-v Premik se za cel zaslon naprej
M-v Premik se za cel zaslon nazaj
C-l Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali
- osredninjen okoli besedila, kjer se nahaja kazal?ek
- (znak v C-l je ?rka L, ne ?tevka 1)
+ osredninjen okoli besedila, kjer se nahaja kazal??ek
+ (znak v C-l je ??rka L, ne ??tevka 1)
->> Poi??ite kazal?ek na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega.
- Vtipkajte C-l.
- Ponovno poi??ite kazal?ek. Besedilo okoli njega je ostalo isto.
+>> Poi????ite kazal??ek na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega.
+ Zatem vtipkajte C-l. Ponovno poi????ite kazal??ek. Opazili boste, da
+ je besedilo okoli njega ostalo isto, vendar se je pomaknilo na sredo
+ zaslona. ??e ??e enkrat pritisnite C-l, se bo ta vrstica pomaknila na
+ vrh zaslona. Pritisnite C-l ??e enkrat, in vrstica se bo pomaknila
+ na dno zaslona.
Za premikanje za cel zaslon naprej ali nazaj lahko tipkovnicah, ki
imajo ti tipki, uporabljate tudi PageUp in PageDown. Opisan postopek s
C-v in M-v pa deluje povsod.
-* PREMIKANJE KAZAL?KA
+* PREMIKANJE KAZAL??KA
---------------------
Premiki za celo stran naprej in nazaj so sicer uporabni, ampak kako pa
pridemo do izbranega mesta na zaslonu?
-Na?inov je ve?. Najosnovnej?i je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in
-C-n. Ti po vrsti premaknejo kazal?ek v prej?njo vrstico, znak nazaj,
-znak naprej, in v naslednjo vrstico. Ti ?tirje ukazi so enakovredni
+Na??inov je ve??. Najosnovnej??i je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in
+C-n. Ti po vrsti premaknejo kazal??ek v prej??njo vrstico, znak nazaj,
+znak naprej, in v naslednjo vrstico. Ti ??tirje ukazi so enakovredni
kurzorskim tipkam:
- prej?nja vrstica, C-p
- :
- :
- nazaj, C-b .... trenutni polo?aj kazal?ka .... naprej, C-f
+ prej??nja vrstica, C-p
+ :
+ :
+ nazaj, C-b .... trenutni polo??aj kazal??ka .... naprej, C-f
:
:
naslednja vrstica, C-n
->> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazal?ek v sredinsko vrstico
+>> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazal??ek v sredinsko vrstico
na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na
sredino zaslona.
-V angle??ini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous`
-(prej?nji), N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F
-kot ,forward` (naprej). Te osnovne ukaze za premikanje kazal?ka boste
-uporabljali ves ?as.
+V angle????ini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ??previous??
+(prej??nji), N kot ??next?? (naslednji), B kot ??backward?? (nazaj) in F
+kot ??forward?? (naprej). Te osnovne ukaze za premikanje kazal??ka boste
+uporabljali ves ??as.
->> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazal?ek do te vrstice.
+>> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazal??ek do te vrstice.
>> Z nekaj C-f se pomaknite na desno na sredo vrstice, nato pa nekajkrat
- pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazal?kom na sredini
+ pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazal??kom na sredini
vrstice.
-Vsaka vrstice v besedilu je zaklju?ena z znakom za novo vrstico
-(angl. Newline). Ta lo?uje vrstico v besedilu od naslednje. Tudi
-zadnja vrstica v datoteki mora biti zalju?ena z znakom za novo vrstico
-(?eprav tega Emacs ne zahteva).
+Vsaka vrstice v besedilu je zaklju??ena z znakom za novo vrstico
+(angl. Newline). Ta lo??uje vrstico v besedilu od naslednje. (Tudi
+zadnja vrstica v datoteki je po navadi zaklju??ena z znakom za novo
+vrstico, ??eprav Emacs tega ne zahteva.)
->> Poskusite ukaz C-b, ko je kazal?ek na za?etku vrstice. Kazal?ek se
- mora premakniti na konec prej?nje vrstice. To je zato, ker se je
+>> Poskusite ukaz C-b, ko je kazal??ek na za??etku vrstice. Kazal??ek se
+ mora premakniti na konec prej??nje vrstice. To je zato, ker se je
ravnokar premaknil prek znaka za konec vrstice.
-Ukaz C-f premika kazal?ek prek znaka za novo vrstico enako kot C-b.
-
->> Poskusite ?e nekajkrat pritisniti C-b, da dobite ob?utek za
- premikanje kazal?ka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca
- vrstice. ?e enkrat pritisnite C-f, da sko?ite v naslednjo vrstico.
-
-Ko s kazal?kom dose?ete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilo
-toliko premakne, da kazal?ek ostane na zaslonu. V angle??ini se temu
-pravi ,,scrolling``. To omogo?a, da lahko premaknemo kazal?ek na
+Ukaz C-f premika kazal??ek prek znaka za novo vrstico enako kot C-b.
+
+>> Poskusite ??e nekajkrat pritisniti C-b, da dobite ob??utek za
+ premikanje kazal??ka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca
+ vrstice. ??e enkrat pritisnite C-f, da sko??ite v naslednjo vrstico.
+
+Ko s kazal??kom dose??ete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilo
+toliko premakne, da kazal??ek ostane na zaslonu. V angle????ini se temu
+pravi ??scrolling??. To omogo??a, da lahko premaknemo kazal??ek na
katerokoli mesto v besedilu, a vseeno ostanemo na zaslonu.
->> Poskusite kazal?ek pripeljati s C-n ?isto do dna zaslona in si oglejte,
+>> Poskusite kazal??ek pripeljati s C-n ??isto do dna zaslona in si oglejte,
kaj se zgodi.
-?e se vam zdi premikanje po en znak prepo?asno, se lahko premikate za
-celo besedo. M-f (META-f) premakne kazal?ek za eno besedo naprej, M-b
+??e se vam zdi premikanje po en znak prepo??asno, se lahko premikate za
+celo besedo. M-f (META-f) premakne kazal??ek za eno besedo naprej, M-b
pa za besedo nazaj.
>> Poskusite nekajkrat M-f in M-b.
-?e je kazal?ek sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. ?e je v
+??e je kazal??ek sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. ??e je v
belini med besedami, ga M-f premakne na konec naslednje besede. M-b
deluje podobno, a v nasprotni smeri.
->> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa ?e nekaj C-f in
- C-b. Opazujte u?inke M-f in M-b, ko je kazal?ek sredi besede ali
+>> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa ??e nekaj C-f in
+ C-b. Opazujte u??inke M-f in M-b, ko je kazal??ek sredi besede ali
med besedami.
Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b na
-drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nana?ajo na operacije nad
+drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nana??ajo na operacije nad
enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control
-nana?ajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice
+nana??ajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice
ipd.).
Podobna zveza je tudi med vrsticami in stavki: ukaza C-a in C-e
-premakneta kazal?ek na za?etek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa na
-za?etek oz. konec stavka.
+premakneta kazal??ek na za??etek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa na
+za??etek oz. konec stavka.
>> Poskusite nekaj ukazov C-a, potem pa nekaj ukazov C-e.
Poskusite nekaj ukazov M-a, potem pa nekaj ukazov M-e.
-Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo ni?, ponovljeni M-a pa se
-premikajo naprej? ?eprav se ne obna?ata enako, pa je vendar obna?anje
+Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo ni??, ponovljeni M-a pa se
+premikajo naprej? ??eprav se ne obna??ata enako, pa je vendar obna??anje
enega in drugega po svoje naravno.
-Polo?aju kazal?ka na zaslonu pravimo tudi ,,point``, to?ka.
-Parafrazirano: kazal?ek ka?e na zaslonu, kje je to?ka v besedilu.
+Polo??aju kazal??ka na zaslonu pravimo tudi ??point??, to??ka.
+Parafrazirano: kazal??ek ka??e na zaslonu, kje je to??ka v besedilu.
-Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazal?ka, vklju?no s premiki
+Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazal??ka, vklju??no s premiki
po besedo in stavek:
C-f Premik za znak naprej
@@ -156,335 +160,329 @@
M-b Premik za besedo nazaj
C-n Premik v naslednjo vrstico
- C-p Premik v prej?njo vrstico
+ C-p Premik v prej??njo vrstico
- C-a Premik na za?etek vrstice
+ C-a Premik na za??etek vrstice
C-e Premik na konec vrstice
- M-a Premik na za?etek stavka
+ M-a Premik na za??etek stavka
M-e Premik na konec stavka
>> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov.
To so najpogosteje uporabljani ukazi.
-?e dva pomembna ukaza za premikanje kazal?ka sta M-< (META-manj?i od),
-ki ga premakne na za?etek datoteke, in M-> (META-ve?ji od), ki ga
+??e dva pomembna ukaza za premikanje kazal??ka sta M-< (META-manj??i od),
+ki ga premakne na za??etek datoteke, in M-> (META-ve??ji od), ki ga
premakne na konec datoteke.
-Na ameri?kih tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate
+Na ameri??kih tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate
pritisniti tipko Shift, da pridete do njega. Z ukazom M-< je enako -
prav tako morate pritisniti tipko Shift, sicer moste izvedli drug
-ukaz, Meta-vejica. Na na?ih tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko,
-in za ukaz M-> morate pritisniti ?e tipko Shift.
+ukaz, Meta-vejica. Na na??ih tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko,
+in za ukaz M-> morate pritisniti ??e tipko Shift.
->> Poskusite zdaj M-<, skok na za?etek tega u?benika.
+>> Poskusite zdaj M-<, skok na za??etek tega u??benika.
Potem se vrnite nazaj z zaporednimi C-v.
->> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega u?benika.
+>> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega u??benika.
Potem se vrnite nazaj z zaporednimi M-v.
-?e ima va?a tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazal?ek po
-zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporo?amo, da se privadite ukazov C-b,
-C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prvi?, delujejo na ?isto vseh
-terminalih. Drugi?, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je
-tipkanje ukazov s CONTROL hitrej?e od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker
-ni treba ves ?as premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in
-nazaj. In tretji?, ko se enkrat navadite teh ukazov s CONTROL, se boste
-enostavneje nau?ili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazal?ka.
+??e ima va??a tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazal??ek po
+zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporo??amo, da se privadite ukazov C-b,
+C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prvi??, delujejo na ??isto vseh
+terminalih. Drugi??, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je
+tipkanje ukazov s CONTROL hitrej??e od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker
+ni treba ves ??as premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in
+nazaj. In tretji??, ko se enkrat navadite teh ukazov s CONTROL, se boste
+enostavneje nau??ili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazal??ka.
-Ve?ini ukazov v Emacsu lahko podamo ?tevil?ni argument; najve?krat ta
-pove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Ve?kratno ponovitev
-ukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem ?tevilo,
-kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje ?eljeni ukaz. ?e ima va?a
+Ve??ini ukazov v Emacsu lahko podamo ??tevil??ni argument; najve??krat ta
+pove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Ve??kratno ponovitev
+ukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem ??tevilo,
+kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje ??eljeni ukaz. ??e ima va??a
tipkovnica tipko META (ali EDIT ali ALT), lahko izpustite ukaz C-u in
-namesto tega vtipkate ?tevilo ponovitev, medtem ko dr?ite pritisnjeno
-tipko META. Druga metoda je sicer kraj?a, priporo?amo pa prvo, ker
-deluje na vseh terminalih. Tak?en ?tevil?ni argument je ,,prefiksni``
-argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nana?a.
-
-Zgled: C-u 8 C-f premakne kazal?ek za osem znakov naprej.
-
->> Poskusite s primernim argumentom za ?tevilo ponovitev ukaza
- C-n ali C-p priti ?im bli?e tej vrstici v enem samem skoku.
-
-Ve?ina ukazov, ne pa vsi, uporablja ?tevil?ni argument kot ?tevilo
+namesto tega vtipkate ??tevilo ponovitev, medtem ko dr??ite pritisnjeno
+tipko META. Druga metoda je sicer kraj??a, priporo??amo pa prvo, ker
+deluje na vseh terminalih. Tak??en ??tevil??ni argument je ??prefiksni??
+argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nana??a.
+
+Zgled: C-u 8 C-f premakne kazal??ek za osem znakov naprej.
+
+>> Poskusite s primernim argumentom za ??tevilo ponovitev ukaza
+ C-n ali C-p priti ??im bli??e tej vrstici v enem samem skoku.
+
+Ve??ina ukazov, ne pa vsi, uporablja ??tevil??ni argument kot ??tevilo
ponovitev ukaza. Nekateri ukazi - nobeden od tistih, ki smo si jih
ogledali do zdaj - ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim
-argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot obi?ajno.
+argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot obi??ajno.
-Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a druga?ni. ?e jima podamo argument,
-premakneta zaslon za navedeno ?tevilo vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u
+Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a druga??ni. ??e jima podamo argument,
+premakneta zaslon za navedeno ??tevilo vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u
8 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 8 vrstic.
>> Poskusite zdaj C-u 8 C-v
-To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. ?e bi ga radi
+To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. ??e bi ga radi
premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom.
-?e uporabljate grafi?ni vmesnik, denimo X11 ali MS Windows, imate
-verjetno ob robu Emacsovega okna navpi?no pravokotno ploskev,
+??e uporabljate grafi??ni vmesnik, denimo X ali MS Windows, imate
+verjetno ob robu Emacsovega okna pokon??no pravokotno ploskev,
imenovano drsnik. Pogled na besedilo lahko premikate tudi tako, da z
-mi?ko kliknete na drsnik.
-
->> Postavite kazalec na vrh ozna?enega obmo?ja na drsniku in pritisnite
- srednji gumb na mi?ki. To bi moralo premakniti besedilo na mesto,
- dolo?eno s tem, kako visoko ali nizko na drsnik ste kliknili.
-
->> Medtem ko dr?ite srednji gumb pritisnjen, premikajte mi?ko gor in
- dol. Vidite, kako se premika besedilo v Emacsovem oknu, ko
- premikate mi?ko?
-
-
-* ?E SE EMACS OBESI
--------------------
-
-?e se Emacs preneha odzivati na va?e ukaze, ga lahko varno prekinete z
+mi??ko kliknete na drsnik.
+
+
+* ??E SE EMACS PRENEHA ODZIVATI
+------------------------------
+
+??e se Emacs preneha odzivati na va??e ukaze, ga lahko varno prekinete z
ukazom C-g. Z njim lahko prekinete ukaze, za katere bi trajalo
predolgo, da bi se izvedli.
-Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da prekli?ete ?tevil?ni
-argument, ali pa za?etek ukaza, ki ga ne ?elite izvesti.
+Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da prekli??ete ??tevil??ni
+argument, ali pa za??etek ukaza, ki ga ne ??elite izvesti.
->> Vtipkajte C-u 100, s ?imer ste izbrali ?tevil?ni argument 100,
- zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazal?ek se je
- premaknil le za en znak, ker ste ?tevil?ni argument vmes preklicali
+>> Vtipkajte C-u 100, s ??imer ste izbrali ??tevil??ni argument 100,
+ zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazal??ek se je
+ premaknil le za en znak, ker ste ??tevil??ni argument vmes preklicali
s C-g.
-Tudi ?e ste po nesre?i vtipkali <ESC>, se ga lahko znebite s C-g.
-
-
-* ONEMOGO?ENI UKAZI
+Tudi ??e ste po nesre??i vtipkali <ESC>, se ga lahko znebite s C-g.
+
+
+* ONEMOGO??ENI UKAZI
-------------------
-Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma ,,onemogo?enih``, da bi jih
-za?etniki ne izvedli po nesre?i.
-
-?e vtipkate tak onemogo?en ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno z
-obvestilom, kateri ukaz ste sku?ali izvesti, in vas vpra?alo, ?e ga
-res ?elite izvesti.
-
-?e v resnici ?elite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovor
-na vpra?anje. Normalno verjetno ukaza ne ?elite izvesti, zato na
-vpra?anje odgovorite z ,n`.
-
->> Vtipkajte C-x C-l (ki je onemogo?en ukaz),
- zatem na vpra?anje odgovorite n.
+Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma ??onemogo??enih??, da bi jih
+za??etniki ne izvedli po nesre??i.
+
+??e vtipkate tak onemogo??en ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno z
+obvestilom, kateri ukaz ste sku??ali izvesti, in vas vpra??alo, ??e ga
+res ??elite izvesti.
+
+??e v resnici ??elite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovor
+na vpra??anje. Normalno verjetno ukaza ne ??elite izvesti, zato na
+vpra??anje odgovorite z ??n??.
+
+>> Vtipkajte C-x C-l (ki je onemogo??en ukaz),
+ zatem na vpra??anje odgovorite n.
* OKNA
------
-Emacs lahko prika?e ve? oken in v vsakem svoje besedilo. Kasneje bomo
-razlo?ili, kako uporabljamo ve? oken hkrati. Zaenkrat bomo povedali
-le, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre vgrajena pomo? ali
-pa izpis kak?nega drugega programa. Preprosto je:
+Emacs lahko prika??e ve?? ??oken?? in v vsakem svoje besedilo. Kasneje
+bomo razlo??ili, kako uporabljamo ve?? oken hkrati. Zaenkrat bomo
+povedali le, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre
+vgrajena pomo?? ali pa izpis kak??nega drugega programa. Preprosto je:
C-x 1 Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala).
-To je CONTROL-x, ki mu sledi ?tevka 1. Ukaz C-x 1 raztegne ?ez cel
-zaslon okno, v katerem se nahaja kazal?ek, ostala pa zapre.
+To je CONTROL-x, ki mu sledi ??tevka 1. Ukaz C-x 1 raztegne ??ez cel
+zaslon okno, v katerem se nahaja kazal??ek, ostala pa zapre.
->> Premaknite kazal?ek do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l
->> Vtipkajte CONTROL-h k CONTROL-f.
- Vidite, kako se je to okno skr?ilo in odstopilo prostor oknu,
- ki pojasnjuje ukaz CONTROL-f?
+>> Premaknite kazal??ek do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l
+>> Vtipkajte C-h k C-f.
+ Vidite, kako se je to okno skr??ilo in odstopilo prostor oknu,
+ ki pojasnjuje ukaz C-f?
>> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo.
-Za razliko od ukazov, ki smo se jih nau?ili do zdaj, je ta ukaz
-sestavljen iz dveh znakov. Za?ne se z znakom CONTROL-x. Cela vrsta
-ukazov se za?ne enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami,
-delovnimi podro?ji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se
-za?nejo s CONTROL-x, ki mu sledi ?e en, dva ali trije znaki.
+Za razliko od ukazov, ki smo se jih nau??ili do zdaj, je ta ukaz
+sestavljen iz dveh znakov. Za??ne se z znakom CONTROL-x. Cela vrsta
+ukazov se za??ne enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami,
+delovnimi podro??ji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se
+za??nejo s CONTROL-x, ki mu sledi ??e en, dva ali trije znaki.
* VRIVANJE IN BRISANJE
----------------------
-?e ?elite v obstoje?e besedilo vriniti novo, preprosto premaknite
-kazal?ek na ?eljeno mesto in za?nite tipkati. Znake, ki jih lahko
-vidite, na primer A, 7, * in podobno, razume Emacs kot del besedila in
-jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za
-skok v novo vrstico.
-
-Zadnji vtipkani znak lahko izbri?ete s pritiskom na tipko
-<Delback>. To je tista tipka na tipkovnici, ki jo navadno uporabljate
-za brisanje nazadnje natipkanega znaka. Navadno je to velika tipka
-vrstico ali dve nad tipko <Return>, ki je ozna?ena z "Backspace",
-"Delete" ali "Del".
-
-?e imate na tipkovnici tipko "Backspace", je to tipka <Delback>. Naj
-vas ne zmede, ?e imate poleg tega ?e tipko "Delete" - <Delback> je
-"Backspace".
-
-Splo?no <Delback> pobri?e znak neposredno pred trenutnim polo?ajem
-kazal?ka.
-
->> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko <Delback> pobri?ite.
- Ni? naj vas ne skrbi, ?e se je ta vrstica spremenila. Izvirnika
- tega u?benika ne boste pokvarili -- tole je samo va?a osebna kopija.
-
-Ko vrstica postane predolga za zaslon, se ,,nadaljuje`` v naslednji
-vrstici na zaslonu. Obrnjena po?evnica (znak ,\`) ali v grafi?nih
-okoljih zavita pu??ica ob desnem robu ozna?uje vrstico, ki se
-nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici.
-
->> Zdaj za?nite tipkati besedilo, dokler ne dose?ete desnega roba, in
- ?e naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje.
-
->> S tipko <Delback> pobri?ite toliko znakov, da vrstica ne sega
- ve? ?ez ?irino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji
+??e ??elite v obstoje??e besedilo vriniti novo, preprosto premaknite
+kazal??ek na ??eleno mesto in za??nite tipkati. Vidne znake, na primer A,
+7, * in podobno, Emacs vrine takoj, ko jih vtipkate. S pritiskom na
+tipko <Return> (ali <Enter>) vrinete znak za skok v novo vrstico.
+
+Zadnji vtipkani znak lahko izbri??ete s pritiskom na tipko <DEL>. Ta
+tipka je na tipkovnici obi??ajno ozna??ena z ??Backspace?? - skratka, to
+je ista tipka, ki jo tudi v drugih programih uporabljate za brisanje
+nazadnje natipkanega znaka.
+
+Najverjetneje imate na tipkovnici ??e tipko ??Delete??. Naj vas to ne
+zmede - z <DEL> mislimo tipko ??Backspace??.
+
+>> Poskusite zdaj! Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko
+ <DEL> pobri??ite. Ni?? naj vas ne skrbi, ??e se je ta vrstica
+ spremenila. Izvirnika tega u??benika ne boste pokvarili -- tole je
+ samo va??a osebna delovna kopija.
+
+Ko vrstica postane predolga za zaslon, se ??nadaljuje?? v naslednji
+vrstici na zaslonu. ??e uporabljate grafi??no okolje, boste opazili
+zaviti pu????ici ob levem in desnem robu, ki ozna??ujeta vrstico, ki se
+nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici. ??e uporabljate terminalski
+vmesnik, je vrstica, ki se nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici,
+ozna??ena z obrnjeno po??evnico (znak ??\??) v skrajnem desnem stolpcu.
+
+>> Zdaj za??nite tipkati besedilo, dokler ne dose??ete desnega roba, in
+ ??e naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje.
+
+>> S tipko <DEL> pobri??ite toliko znakov, da vrstica ne sega
+ ve?? ??ez ??irino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji
vrstici je izginil.
-Znak za novo vrstico lahko pobri?emo enako kot vsak drug znak. S tem,
-ko pobri?emo znak za novo vrstico, zdru?imo vrstici v eno samo. ?e bo
-nova vrstica predolga, da bi cela pri?la na zaslon, bo razdeljena v
-ve? zaslonskih vrstic.
+Znak za novo vrstico lahko pobri??emo enako kot vsak drug znak. S tem,
+ko pobri??emo znak za novo vrstico, zdru??imo vrstici v eno samo. ??e bo
+nova vrstica predolga, da bi cela pri??la na zaslon, bo razdeljena v
+ve?? zaslonskih vrstic.
->> Premaknite kazal?ek na za?etek vrstice in pritisnite <Delback>. To
- zdru?i vrstico s prej?njo.
+>> Premaknite kazal??ek na za??etek vrstice in pritisnite <DEL>. To
+ zdru??i vrstico s prej??njo.
>> Pritisnite <Return>. S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo
vrstico, ki ste ga malo prej zbrisali.
-Spomnimo se, da lahko za ve?ino ukazov v Emacsu dolo?imo, naj se
-izvedejo ve?krat zaporedoma; to vklju?uje tudi vnos teksta. Ponovitev
-obi?ajnega znaka ga ve?krat vrine v besedilo.
+Spomnimo se, da lahko za ve??ino ukazov v Emacsu dolo??imo, naj se
+izvedejo ve??krat zaporedoma; to vklju??uje tudi vnos teksta. Ponovitev
+obi??ajnega znaka ga ve??krat vrine v besedilo.
>> Poskusite zdaj tole: da vnesete osem zvezdic, vtipkajte C-u 8 *
-Zdaj ste se nau?ili najpreprostej?i na?in, da v Emacsu nekaj natipkate
-in popravite. Bri?ete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek
+Zdaj ste se nau??ili najpreprostej??i na??in, da v Emacsu nekaj natipkate
+in popravite. Bri??ete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek
ukazov za brisanje:
- <Delback> pobri?e znak tik pred kazal?kom (levo od
- oznake za kazal?ek)
- C-d pobri?e znak tik za kazal?kom (,pod` oznako
- za kazal?ek)
-
- M-<Delback> pobri?e besedo tik pred kazal?kom
- M-d pobri?e besedo tik za kazal?kom
-
- C-k zavr?e besedilo desno od kazal?ka do konca vrstice
- M-k zavr?e besedilo od polo?aja kazal?ka do konca stavka
-
-?rka ,d` je iz angle?ke besede ,delete` (pobrisati), ?rka ,k` pa iz
-besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da <Delback> in C-d na eni, ter
-M-<Delback> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo za?ela
-C-f in M-f (<Delback> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne
+ <DEL> pobri??e znak tik pred kazal??kom (levo od
+ oznake za kazal??ek)
+ C-d pobri??e znak tik za kazal??kom (??pod?? oznako
+ za kazal??ek)
+
+ M-<DEL> pobri??e besedo tik pred kazal??kom
+ M-d pobri??e besedo tik za kazal??kom
+
+ C-k zavr??e besedilo desno od kazal??ka do konca vrstice
+ M-k zavr??e besedilo od polo??aja kazal??ka do konca stavka
+
+??rka ??d?? je iz angle??ke besede ??delete?? (pobrisati), ??rka ??k?? pa iz
+besede ??kill?? (pobiti). Ste opazili, da <DEL> in C-d na eni, ter
+M-<DEL> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo za??ela
+C-f in M-f (<DEL> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne
moti). C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na
vrstice, drugi na stavke.
-Obstaja tudi splo?en postopek za brisanje kateregakoli dela delovnega
-podro?ja. Kazal?ek postavimo na en konec podro?ja, ki ga ?elimo
-izbrisati, in pritisnemo C-@ ali C-SPC (SPC je
-preslednica). Katerikoli od obeh ukazov deluje. Premaknite kazal?ek na
-drug konec podro?ja, ki ga ?elite izbrisati, in pritisnite C-w. S tem
-ste zavrgli vse besedilo med obema mejama.
+Obstaja tudi splo??en postopek za brisanje kateregakoli dela delovnega
+podro??ja. Kazal??ek postavimo na en konec podro??ja, ki ga ??elimo
+izbrisati, in pritisnemo C-@ ali C-<SPC> (<SPC> je preslednica).
+Katerikoli od obeh ukazov deluje. Premaknite kazal??ek na drug konec
+podro??ja, ki ga ??elite izbrisati. Med premikanjem Emacs z barvo
+ozna??uje podro??je med kazal??kom in mestom, kjer ste pritisnili
+C-<SPC>. Kon??no pritisnite C-w. S tem ste zavrgli vse besedilo med
+obema mejama.
->> Premaknite kazal?ek na ?rko O, s katero se za?enja prej?nji
+>> Premaknite kazal??ek na ??rko O, s katero se za??enja prej??nji
odstavek.
->> Vtipkajte C-SPC. Emacs prika?e sporo?ilo "Mark set" (slov. Oznaka
- postavljena) na dnu ekrana.
->> Premaknite kazal?ek na ?rko V v "postavimo" v drugi vrstici istega
+>> Vtipkajte C-SPC. Emacs prika??e sporo??ilo ??Mark set?? (slov. ??oznaka
+ postavljena??) na dnu ekrana.
+>> Premaknite kazal??ek na ??rko V v ??postavimo?? v drugi vrstici istega
odstavka.
->> Vtipkajte C-w. S tem zavr?emo vse besedilo za?en?i z O in vse do
- ?rke V.
-
-Razlika med tem, ?e zavr?ete cel odstavek besedila (angl. ,,kill``,
-pobiti) ali pa ?e pobri?ete znak (angl. ,,delete``), je ta, da lahko
-prvega vrnete nazaj z ukazom C-y, drugega pa ne. Na splo?no ukazi, ki
-lahko povzro?ijo veliko ?kode (pobri?ejo veliko besedila), shranijo
-pobrisano besedilo; tisti, ki pobri?ejo samo posamezni znak, ali samo
-prazne vrstice in presledke, pa ne.
-
->> Postavite kazal?ek na za?etek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da
- pobri?ete vsebino vrstice.
->> ?e enkrat pritisnite C-k. To pobri?e ?e znak za novo vrstico.
-
-Ste opazili, da prvi C-k pobri?e vsebino vrstice, naslednji C-k pa ?e
-vrstici samo, s ?imer se vse besedilo pod biv?o vrstico premakne za
-eno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava ?tevil?ni argument malo
-druga?e: pobri?e toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgolj
-ponovitev. C-u 2 C-k pobri?e dve polni vrstici besedila, kar je nekaj
-drugega, kot ?e dvakrat vtipkate C-k.
-
-Besedilo, ki ste ga prej pobili, lahko povrnete (angl. ,,yank`` --
+>> Vtipkajte C-w. S tem zavr??emo vse besedilo za??en??i z O in vse do
+ ??rke V.
+
+Razlika med tem, ??e zavr??ete cel odstavek besedila (angl. ??kill??,
+pobiti) ali pa ??e pobri??ete znak (angl. ??delete??), je ta, da lahko
+prvega povrnete - na katerokoli mesto v besedilu - z ukazom C-y,
+drugega pa ne (seveda pa lahko prekli??ete brisanje - glejte ni??je). Na
+splo??no ukazi, ki lahko povzro??ijo veliko ??kode (pobri??ejo veliko
+besedila), shranijo pobrisano besedilo; tisti, ki pobri??ejo samo
+posamezni znak, ali samo prazne vrstice in presledke, pa ne.
+
+>> Postavite kazal??ek na za??etek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da
+ pobri??ete vsebino vrstice.
+>> ??e enkrat pritisnite C-k. To pobri??e ??e znak za novo vrstico.
+
+Ste opazili, da prvi C-k pobri??e vsebino vrstice, naslednji C-k pa ??e
+vrstici samo, s ??imer se vse besedilo pod biv??o vrstico premakne za
+eno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava ??tevil??ni argument malo
+druga??e: pobri??e toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgolj
+ponovitev. C-u 2 C-k pobri??e dve polni vrstici besedila, kar je nekaj
+drugega, kot ??e dvakrat vtipkate C-k.
+
+Besedilo, ki ste ga prej pobili, lahko povrnete (angl. ??yank?? -
potegniti). Predstavljajte si, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam
je nekdo odnesel. Pobito besedilo lahko potegnete nazaj na isti ali pa
-na kak?en drug kraj v besedilu, ali pa celo v kaki drugi
-datoteki. Isto besedilo lahko ve?krat potegnete nazaj, tako da je v
-delovnem podro?ju pove?terjeno.
+na kak??en drug kraj v besedilu, ali pa celo v kaki drugi datoteki.
+Isto besedilo lahko ve??krat potegnete nazaj, tako da je v delovnem
+podro??ju pove??terjeno. Nekateri drugi urejevalniki uporabljajo namesto
+??kill?? in ??yank?? izraza ??cut?? in ??paste?? (glejte glosar v priro??niku
+za Emacs).
-Ukaz za vra?anje pobitega besedila je C-y.
+Ukaz za vra??anje pobitega besedila je C-y.
>> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo.
-?e ste uporabili ve? zaporednih ukazov C-k, je vse pobrisano besedilo
+??e ste uporabili ve?? zaporednih ukazov C-k, je vse pobrisano besedilo
shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako pobrisane vrstice.
>> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k.
Zdaj pa vrnimo pobrisano besedilo:
->> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazal?ek za nekaj vrstic navzdol
- in ?e enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele
+>> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazal??ek za nekaj vrstic navzdol
+ in ??e enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele
besedila?
-Kaj pa, ?e ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendar
-ste za iskanim odlomkom pobrisali ?e nekaj? C-y vrne samo nazadnje
-pobrisan odlomek. Vendar tudi prej?nje besedilo ni izgubljeno. Do
+Kaj pa, ??e ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendar
+ste za iskanim odlomkom pobrisali ??e nekaj? C-y vrne samo nazadnje
+pobrisan odlomek. Vendar tudi prej??nje besedilo ni izgubljeno. Do
njega lahko pridete z ukazom M-y. Ko ste vrnili nazadnje zbrisano
besedilo s C-y, pritisnite M-y, ki ga zamenja s predzanje pobrisanim
-besedilom. Vsak naslednji M-y prika?e ?e eno prej. Ko ste kon?no
-pri?li do iskanega besedila, ni treba napraviti ni? posebnega, da bi
-ga obdr?ali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo bo
-ostalo, kamor ste ga odlo?ili.
+besedilom. Vsak naslednji M-y prika??e ??e eno prej. Ko ste kon??no
+pri??li do iskanega besedila, ni treba napraviti ni?? posebnega, da bi
+ga obdr??ali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo bo
+ostalo, kamor ste ga odlo??ili.
-?e pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na za?ete, torej
+??e pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na za??ete, torej
spet na zadnje pobrisano besedilo.
->> Pobri?ite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobri?ite ?e
+>> Pobri??ite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobri??ite ??e
eno vrstico.
Z ukazom C-y dobite nazaj to drugo vrstico.
Z ukazom M-y pa jo zamenjate s prvo vrstico.
- Ponovite ukaz M-y ?e nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na
- zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prika?e ponovno nazadnje
- pobrisana vrstica, in ?e naprej. ?e ?elite, lahko tudi ukazu
- M-y podate pozitivno ali negativno ?tevilo ponovitev.
+ Ponovite ukaz M-y ??e nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na
+ zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prika??e ponovno nazadnje
+ pobrisana vrstica, in ??e naprej. ??e ??elite, lahko tudi ukazu
+ M-y podate pozitivno ali negativno ??tevilo ponovitev.
* PREKLIC UKAZA (UNDO)
----------------------
-?e ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahko
-besedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-x u. Normalno vrne
-C-x u zadnjo spremembo besedila; ?e ukaz ponovimo, prekli?emo ?e
-predzadnjo spremembo, in vsaka nadaljnja ponovitev se?e ?e eno
+??e ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahko
+besedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-/.
+
+Obi??ajno C-/ prekli??e spremembo besedila, ki jo izvede en ukaz; ??e
+ukaz C-/ ponovimo, prekli??emo ??e spremembo, ki jo je izvedel
+predzadnji ukaz, in vsaka nadaljnja ponovitev C-/ se??e ??e eno
spremembo globlje v zgodovino.
-Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino na?ih ukazov, z dvema
-izjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu
-(npr. premik kazal?ka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenih
-znakov shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-x u, ki
-bi jih morali vtipkati.
-
->> Pobri?ite to vrstico z ukazom C-k, potem jo prikli?ite nazaj s C-x u.
-
-C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza. Deluje enako kot
-s C-x u, ga je pa la?je odtipkati, ?e morate ukaz ponoviti ve?krat
-zaporedoma. Te?ava z ukazom C-_ je, da na nekaterih tipkovnicah ni
-povsem o?itno, kako ga vtipkati, zato je podvojen ?e kot C-x u. Na
-nekaterih terminalih moramo na primer vtipkati /, medtem ko dr?imo
-pritisnjeno tipko CONTROL.
-
-?e podamo ukazu C-_ ali C-x u numeri?ni argument, je to enako, kot ?e
-bi ukaz ro?no ponovili tolikokrat, kot pravi argument.
-
-Ukaz za brisanje besedila lahko prekli?ete in besedilo povrnete,
-enako, kot ?e bi besedilo pobili. Razlika med brisanjem in pobijanjem
-besedila je le ta, da le slednje lahko potegnete nazaj z ukazom
-C-y. Preklic ukaza pa velja za eno in drugo.
+Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino na??ih ukazov, z dvema
+izjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu (npr.
+premik kazal??ka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenih znakov
+shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-/, ki bi jih
+morali vtipkati.
+
+>> Pobri??ite to vrstico z ukazom C-k, potem jo prikli??ite nazaj s C-/.
+
+C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza. Deluje povsem
+enako kot C-/. Na nekaterih besedilnih terminalih v resnici pritisk
+C-/ po??lje Emacsu ukaz C-_. ??e tretja mo??nost je C-x u, ki tudi deluje
+povsem enako kot C-/, le z nekaj ve?? tipkanja.
+
+??e podamo ukazu C-/, C-_ ali C-x u numeri??ni argument, je to enako,
+kot ??e bi ukaz ro??no ponovili tolikokrat, kot pravi argument.
+
+Ukaz za brisanje besedila lahko prekli??ete in besedilo povrnete,
+enako, kot ??e bi besedilo pobili. Razlika med brisanjem in pobijanjem
+besedila je le ta, da le slednje lahko povrnete z ukazom C-y. Preklic
+ukaza pa velja za eno in drugo.
* DATOTEKE
@@ -493,638 +491,657 @@
Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti v
datoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip,
ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, da
-na disku ,,poi??emo`` (angl. find) datoteko, preden za?nemo tipkati
-(pravimo tudi, da ,,obi??emo`` datoteko).
+na disku ??poi????emo?? (angl. find) datoteko, preden za??nemo tipkati
+(pravimo tudi, da ??obi????emo?? datoteko).
Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To je
bolj ali manj tako, kot da z Emacsom urejamo datoteko samo. Vendar pa
spremembe ne postanejo trajne, dokler datoteke ne shranimo
-(angl. save) na disk. Tako imamo mo?nost, da se izognemo temu, da bi
-nam na pol spremenjene datoteke le?ale po disku, kadar tega ne
-?elimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom,
-lahko prvotno datoteko prikli?emo nazaj celo ?e potem, ko smo datoteko
-?e shranili na disk.
+(angl. save) na disk. Tako imamo mo??nost, da se izognemo temu, da bi
+nam na pol spremenjene datoteke le??ale po disku, kadar tega ne
+??elimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom,
+lahko prvotno datoteko prikli??emo nazaj celo ??e potem, ko smo datoteko
+??e shranili na disk.
-V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se za?ne in
-kon?a z vezaji, in vsebuje niz znakov ,,--:-- TUTORIAL``. Ta del
-zaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo obiskali. Zdajle je to
-,,TUTORIAL``, va?a delovna kopija u?benika Emacsa. Ko boste poiskali
-kak?no drugo datoteko, bo na tem mestu pisalo njeno ime.
+V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se za??ne z
+vezaji, na za??etku pa vsebuje niz znakov ??--:--- TUTORIAL?? ali nekaj
+podobnega. Ta del zaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo
+obiskali. Zdajle je to ??TUTORIAL??, va??a delovna kopija u??benika
+Emacsa. Ko boste poiskali kak??no drugo datoteko, bo na tem mestu
+izpisano ime te datoteke.
Posebnost ukaza za iskanje datoteke je, da moramo povedati, katero
-datoteko i??emo. Pravimo, da ukaz ,,prebere argument s terminala`` (v
-tem primeru je argument ime datoteke). Ko vtipkate ukaz
-
- C-x C-f (poi??i datoteko)
-
-vas Emacs povpra?a po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi v
-vrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu podro?ju pravimo pogovorni
+datoteko i????emo. Pravimo, da ukaz ??prebere argument?? (v tem primeru je
+argument ime datoteke). Ko vtipkate ukaz
+
+ C-x C-f (poi????i datoteko)
+
+vas Emacs povpra??a po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi v
+vrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu podro??ju pravimo pogovorni
vmesnik (minibuffer), kadar se uporablja za tovrstni vnos. Znotraj
-pogovornega vmesnika lahko uporabljate obi?ajne ukaze za urejanje, ?e
+pogovornega vmesnika lahko uporabljate obi??ajne ukaze za urejanje, ??e
ste se na primer pri tipkanju zmotili.
Sredi tipkanja imena datoteke (ali katerega koli drugega opravila v
-pogovornem vmesniku) lahko ukaz prekli?ete s C-g.
+pogovornem vmesniku) lahko ukaz prekli??ete s C-g.
->> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa ?e C-g. Zadnji ukaz od treh je
+>> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa ??e C-g. Zadnji ukaz od treh je
zaprl pogovorni vmesnik in tudi preklical ukaz C-x C-f, ki je
uporabljal pogovorni vmesnik. Konec z iskanjem datoteke.
-Ko ste dokon?ali ime, ga vnesete s pritiskom na <Return>. S tem se
-po?ene ukaz C-x C-f in poi??e iskano datoteko. Pogovorni vmesnik
-izgine, ko je ukaz izveden.
+Ko ste dokon??ali ime, ga vnesete s pritiskom na <Return>. Pogovorni
+vmesnik izgine, ko je ukaz izveden.
-Trenutek kasneje se vsebina datoteke pojavi na zaslonu. Zdaj lahko
-dopolnjujete, urejate ali kako druga?e spreminjate vsebino. Ko ?elite,
-da ostanejo spremembe trajne, izvedete ukaz:
+Vsebina datoteke se pojavi na zaslonu. Zdaj lahko dopolnjujete,
+urejate ali kako druga??e spreminjate vsebino. Ko ??elite, da ostanejo
+spremembe trajne, izvedete ukaz:
C-x C-s (shrani datoteko)
-Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika ra?unalnika na datoteko na
-disk. Ko prvi? izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, tako
+Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika ra??unalnika na datoteko na
+disk. Ko prvi?? izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, tako
da ni izgubljena. Najdete jo pod novim imenom, ki se od starega
-razlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak ,,~``.
-
-Ko je Emacs shranil datoteko, izpi?e njeno ime. Shranjujte raje
-pogosteje kot ne, da v primeru, ?e gre z ra?unalnikom kaj narobe, ne
-izgubite veliko.
-
->> Vtipkajte C-x C-s, s ?imer boste shranili svojo kopijo tega
- u?benika. Emacs bo v vrstici na dnu zaslona izpisal ,,Wrote
- ...TUTORIAL``.
-
-Poi??ete lahko lahko ?e obstoje?o datoteko, da si jo ogledate ali
-popravite, ali pa tudi datoteko, ki ?e ne obstaja. To je na?in, kako z
-Emacsom ustvarimo novo datoteko: poi??ite datoteko z izbranim imenom,
-ki bo sprva prazna, in za?nite pisati. Ko jo boste prvi? shranili, bo
-Emacs ustvaril datoteko z vne?enim besedilom. Od tod dalje delate na
-?e obstoje?i datoteki.
-
-
-* DELOVNA PODRO?JA
+razlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak ??~??.
+
+Ko je Emacs shranil datoteko, izpi??e njeno ime. Shranjujte raje
+pogosteje kot ne, da v primeru, ??e gre z ra??unalnikom kaj narobe, ne
+izgubite veliko (oglejte si tudi razdelek o samodejnem shranjevanju
+ni??je).
+
+>> Vtipkajte C-x C-s TUTORIAL <Return>.
+ S tem boste shranili svojo kopijo tega u??benika. Emacs bo v vrstici
+ na dnu zaslona izpisal ??Wrote ...TUTORIAL??.
+
+Poi????ete lahko lahko ??e obstoje??o datoteko, da si jo ogledate ali
+popravite, ali pa tudi datoteko, ki ??e ne obstaja. To je na??in, kako z
+Emacsom ustvarimo novo datoteko: poi????ite datoteko z izbranim imenom,
+ki bo sprva prazna, in za??nite pisati. Ko jo boste prvi?? shranili, bo
+Emacs ustvaril datoteko z vne??enim besedilom. Od tod dalje delate na
+??e obstoje??i datoteki.
+
+
+* DELOVNA PODRO??JA
------------------
-Tudi ?e ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva
-ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo ?e enkrat ,,poi??ete`` z
+Tudi ??e ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva
+ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo ??e enkrat ??poi????ete?? z
ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek.
->> Ustvarite datoteko z imenom ,,bla`` tako, da vtipkate C-x C-f
- bla <Return>. Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in
- shranite v datoteko ,,bla`` z ukazom C-x C-s. Ko ste kon?ali, se
- vrnite v u?benik z ukazom C-x C-f TUTORIAL <Return>.
-
-Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem
-podro?ju`` (angl. buffer). Ko poi??emo datoteko, Emacs ustvari zanjo
-novo delovno podro?je. Vsa obstoje?a delovna podro?ja v Emacsu vidimo
+Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ??delovnem
+podro??ju?? (angl. buffer). Ko poi????emo datoteko, Emacs ustvari zanjo
+novo delovno podro??je. Vsa obstoje??a delovna podro??ja v Emacsu vidimo
z ukazom:
- C-x C-b Seznam delovnih podro?ij.
+ C-x C-b Seznam delovnih podro??ij.
>> Poskusite C-x C-b zdaj.
-Vidite, da ima vsako delovno podro?je svoje ime, pri nekaterih pa pi?e
+Vidite, da ima vsako delovno podro??je svoje ime, pri nekaterih pa pi??e
tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Vsako besedilo, ki
-ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del kak?nega delovnega
-podro?ja.
-
->> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih podro?ij.
-
-Tudi ?e imate ve? delovnih podro?ij, pa je vedno le eno od njih
-trenutno dejavno. To je tisto delovno podro?je, ki ga popravljate. ?e
-?elite popravljati drugo delovno podro?je, morate ,,preklopiti``
-nanj. ?e bi radi preklopili na delovno podro?je, ki pripada kak?ni
-datoteki, ?e poznate en na?in, kako to storiti: ponovno ,,obi??ete``
-(odprete) to datoteko z ukazom C-x C-f. Obstaja pa ?e la?ji na?in: z
-ukazom C-x b. Pri tem ukazu morate navesti ime delovnega podro?ja.
-
->> Vtipkajte C-x b bla <Return>, s ?imer se vrnete v delovno podro?je
- ,,bla`` z vsebino datoteke ,,bla``, ki ste jo maloprej
- odprli. Zatem vtipkajte C-x b TUTORIAL <RETURN>, s ?imer se vrnete
- nazaj v ta u?benik.
-
-Ve?inoma se ime delovnega podro?ja kar ujema z imenom datoteke (brez
-poti do datoteke), ne pa vedno. Seznam delovnih podro?ij, ki ga
-prika?e ukaz C-x C-b, prika?e imena vseh delovnih podro?ij.
+ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del kak??nega delovnega
+podro??ja.
+
+>> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih podro??ij.
+
+Tudi ??e imate ve?? delovnih podro??ij, pa je vedno le eno od njih
+trenutno dejavno. To je tisto delovno podro??je, ki ga popravljate. ??e
+??elite popravljati drugo delovno podro??je, morate ??preklopiti??
+nanj. ??e bi radi preklopili na delovno podro??je, ki pripada kak??ni
+datoteki, ??e poznate en na??in, kako to storiti: ponovno ??obi????ete??
+(odprete) to datoteko z ukazom C-x C-f. Obstaja pa ??e la??ji na??in: z
+ukazom C-x b. Pri tem ukazu morate navesti ime delovnega podro??ja.
+
+>> Ustvarite datoteko z imenom ??bla?? tako, da vtipkate C-x C-f bla
+ <Return>. Zatem se vrnite v ta u??benik z ukazom C-x C-f TUTORIAL
+ <Return>.
+
+Ve??inoma se ime delovnega podro??ja kar ujema z imenom datoteke (brez
+poti do datoteke), ne pa vedno. Seznam delovnih podro??ij, ki ga
+prika??e ukaz C-x C-b, prika??e imena vseh delovnih podro??ij in
+pripadajo??a imena datotek.
Vsako besedilo, ki ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del
-kak?nega delovnega podro?ja. Nekatera delovna podro?ja ne pripadajo
-nobeni datoteki. Podro?je ,,*Buffer List*``, na primer, je ?e eno
-takih. To delovno podro?je smo ustvarili ravnokar, ko smo pognali ukaz
-C-x C-b, in vsebuje seznam delovnih podro?ij. Tudi delovno podro?je
-,,Messages`` ne pripada nobeni datoteki, ampak vsebuje sporo?ila, ki
-jih je Emacs izpisoval v odzivnem podro?ju na dnu zaslona.
-
->> Vtipkajte C-x b *Messages* <Return> in si oglejte delovno podro?je
- s sporo?ili, zatem pa vtipkajte C-x b TUTORIAL <Return> in se tako
- vrnite v u?benik.
-
-?e ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to
+kak??nega delovnega podro??ja. Nekatera delovna podro??ja ne pripadajo
+nobeni datoteki. Podro??je ??*Buffer List*??, na primer, je ??e eno takih.
+To delovno podro??je smo ustvarili ravnokar, ko smo pognali ukaz C-x
+C-b, in vsebuje seznam delovnih podro??ij. Temu delovnemu podro??ju
+TUTORIAL sprva ni pripadala datoteka, zdaj pa mu, ker smo v prej??njem
+razdelku vtipkali C-x C-s in ga shranili v datoteko.
+
+Tudi delovno podro??je ??Messages?? ne pripada nobeni datoteki, ampak
+vsebuje sporo??ila, ki jih je Emacs izpisoval v odzivnem podro??ju na
+dnu zaslona.
+
+>> Vtipkajte C-x b *Messages* <Return> in si oglejte delovno podro??je
+ s sporo??ili, zatem pa vtipkajte C-x b TUTORIAL <Return> in se tako
+ vrnite v u??benik.
+
+??e ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to
ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na
-delovnem podro?ju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali
-spreminjanje delovnega podro?ja druge datoteke nima nobenega vpliva na
-podro?je prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemo
-udobno pot, da shranimo delovno podro?je prve datoteke. Nerodno bi
-bilo preklapljanje na prvo podro?je s C-x C-f, da bi shranili s C-x
+delovnem podro??ju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali
+spreminjanje delovnega podro??ja druge datoteke nima nobenega vpliva na
+podro??je prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemo
+udobno pot, da shranimo delovno podro??je prve datoteke. Nerodno bi
+bilo preklapljanje na prvo podro??je s C-x C-f, da bi shranili s C-x
C-s. Namesto tega imamo:
- C-x s Shrani nekatera delovna podro?ja
-
-Ukaz C-x poi??e delovna podro?ja, katerih vsebina je bila spremenjena,
-odkar je bila zadnji? shranjena na datoteko. Za vsako tako delovno
-podro?je C-x s vpra?a, ?e ga ?elite shraniti.
-
-
-* RAZ?IRJEN NABOR UKAZOV
+ C-x s Shrani nekatera delovna podro??ja
+
+Ukaz C-x poi????e delovna podro??ja, katerih vsebina je bila spremenjena,
+odkar je bila zadnji?? shranjena na datoteko. Za vsako tako delovno
+podro??je C-x s vpra??a, ??e ga ??elite shraniti.
+
+
+* RAZ??IRJEN NABOR UKAZOV
------------------------
-?e mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslu?ili, da jih obesimo na
+??e mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslu??ili, da jih obesimo na
razne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl.
-eXtend - raz?iriti), ki uvede ukaz iz raz?irjenega nabora. Dveh vrst je:
+eXtend - raz??iriti), ki uvede ukaz iz raz??irjenega nabora. Dveh vrst je:
- C-x Znakovna raz?iritev (angl. Character eXtend).
+ C-x Znakovna raz??iritev (angl. Character eXtend).
Sledi mu en sam znak.
- M-x Raz?iritev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime
+ M-x Raz??iritev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime
ukaza.
-Tudi ti ukazi so na splo?no uporabni, ne uporabljamo pa jih tako
-pogosto kot tiste, ki ste se jih ?e nau?ili. Dva ukaza iz raz?irjenega
-nabora ?e poznamo: C-x C-f, s katerim poi??emo datoteko, in C-x C-s, s
-katerim datoteko shranimo. ?e en primer je ukaz, s katerim Emacsu
-povemo, da ?elimo kon?ati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-x
-C-c (ne skrbite: preden kon?a, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjene
+Tudi ti ukazi so na splo??no uporabni, ne uporabljamo pa jih tako
+pogosto kot tiste, ki ste se jih ??e nau??ili. Dva ukaza iz raz??irjenega
+nabora ??e poznamo: C-x C-f, s katerim poi????emo datoteko, in C-x C-s, s
+katerim datoteko shranimo. ??e en primer je ukaz, s katerim Emacsu
+povemo, da ??elimo kon??ati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-x
+C-c (ne skrbite: preden kon??a, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjene
datoteke).
-Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *za?asno*, tako da lahko ob vrnitvi
-nadaljujemo z delom, kjer smo ostali.
-
-Na sistemih, ki to dopu??ajo, ukaz C-z izide iz Emacsa v ukazno
-lupino, a ga ne kon?a - ?e uporabljate ukazno lupino C, se lahko
-vrnete z ukazom ,fg` ali splo?neje z ukazom ,,%emacs``.
-
-Drugod ukaz C-z po?ene sekundarno ukazno lupino, tako da lahko
-po?enete kak?en drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V tem
-primeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz ,,exit`` v ukazni lupini
-je navadno na?in, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs.
-
-Ukaz C-x C-c uporabimo, ?e se nameravamo odjaviti s sistema. To je
-tudi pravilen na?in za izhod iz Emacsa, ?e je tega pognal program za
-delo s po?to ali kak drug program, saj ta verjetno ne ve, kaj
-napraviti z za?asno prekinjenim Emacsom. V vseh ostalih primerih pa,
-?e se ne nameravate odjaviti s sistema, uporabite C-z, in se vrnite v
-Emacs, ko bi radi spet urejali besedilo.
+??e uporabljate grafi??ni vmesnik, ne potrebujete posebnega ukaza za
+preklop iz Emacsa v katerikoli drug program, ampak to opravite z mi??ko
+ali ukazom upravljalnika oken. ??e pa uporabljate besedilni terminal,
+ki lahko prikazuje le en program naenkrat, morate za??asno zapustiti
+Emacs, da preklopite na drug program.
+
+Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *za??asno*, tako da lahko ob vrnitvi
+nadaljujemo z delom, kjer smo ostali. Na sistemih, ki to dopu????ajo,
+ukaz C-z izide iz Emacsa v ukazno lupino, a ga ne kon??a - ??e
+uporabljate ukazno lupino C, se lahko vrnete z ukazom ??fg?? ali
+splo??neje z ukazom ??%emacs??.
+
+Drugod ukaz C-z po??ene sekundarno ukazno lupino, tako da lahko
+po??enete kak??en drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V tem
+primeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz ??exit?? v ukazni lupini
+je navadno na??in, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs.
+
+Ukaz C-x C-c uporabimo, ??e se nameravamo odjaviti s sistema. To je
+tudi pravilen na??in za izhod iz Emacsa, ??e je tega pognal program za
+delo s po??to ali kak drug program.
Ukazov C-x je veliko. Zaenkrat smo spoznali naslednje:
- C-x C-f Poi??i datoteko.
+ C-x C-f Poi????i datoteko.
C-x C-s Shrani datoteko.
- C-x C-b Prika?i seznam delovnih podro?ij.
- C-x C-c Kon?aj Emacs.
+ C-x C-b Prika??i seznam delovnih podro??ij.
+ C-x C-c Kon??aj Emacs.
C-x 1 Zapri vsa okna razen enega.
C-x u Preklic zadnjega ukaza.
-Poimenovani raz?irjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo ?e bolj
-poredko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih na?inih dela. Eden
+Poimenovani raz??irjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo ??e bolj
+poredko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih na??inih dela. Eden
takih je na primer ukaz replace-string, ki po vsem besedilu zamenja en
-niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpi?e v pogovornem
-vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa ?aka, da vtipkate ime ukaza, ki ga
-?elite priklicati; v tem primeru je to ,,replace-string``. Vtipkajte
-samo ,,repl s<TAB>`` in Emacs bo dopolnil ime (<TAB> je tabulatorska
+niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpi??e v pogovornem
+vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa ??aka, da vtipkate ime ukaza, ki ga
+??elite priklicati; v tem primeru je to ??replace-string??. Vtipkajte
+samo ??repl s<TAB>?? in Emacs bo dopolnil ime (<TAB> je tabulatorska
tipka; navadno jo najdemo nad tipko Caps Lock ali Shift na levi strani
tipkovnice). Ukaz vnesete s pritiskom na <Return>.
-Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga ?elite
+Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga ??elite
zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej
-vnesete in zaklju?ite s pritiskom na tipko Return.
+vnesete in zaklju??ite s pritiskom na tipko Return.
->> Premaknite kazal?ek na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem
+>> Premaknite kazal??ek na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem
vtipkajte M-x repl s<Return>zamenjala<Return>spremenila<Return>.
Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede
z-a-m-e-n-j-a-l-a od tod do konca besedila ste nadomestili z besedo
- ,,spremenila``.
-
-
-* AVTOMATI?NO SHRANJEVANJE
+ ??spremenila??.
+
+
+* AVTOMATI??NO SHRANJEVANJE
--------------------------
-Spremembe v datoteki, ki jih ?e niste shranili na disk, so izgubljene,
-?e medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem,
-Emacs periodi?no avtomati?no shrani vse datoteke, ki jih
-urejate. Avtomati?no shranjena datoteka se od izvorne razlikuje po
-znaku ,#` na za?etku in koncu imena: ?e se je va?a datoteka imenovala
-,,hello.c``, se avtomati?no shranjena datoteka imenuje
-,,#hello.c#``. Ko normalno shranite datoteko, avtomati?no shranjena
-datoteka ni ve? potrebna, in Emacs jo pobri?e.
-
-?e res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomati?no
-shranjeno besedilo tako, da normalno poi??ete datoteko (pravo ime
-datoteke, ne ime avtomati?no shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x
-recover file<Return>. Ko vas vpra?a za potrditev, vtipkajte yes<Return>
-za nadaljevanje in povrnitev avtomati?no shranjenenih podatkov.
-
-
-* ODZIVNO PODRO?JE
+Spremembe v datoteki, ki jih ??e niste shranili na disk, so izgubljene,
+??e medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem,
+Emacs periodi??no avtomati??no shrani vse datoteke, ki jih
+urejate. Avtomati??no shranjena datoteka se od izvorne razlikuje po
+znaku ??#?? na za??etku in koncu imena: ??e se je va??a datoteka imenovala
+??hello.c??, se avtomati??no shranjena datoteka imenuje
+??#hello.c#??. Ko normalno shranite datoteko, avtomati??no shranjena
+datoteka ni ve?? potrebna, in Emacs jo pobri??e.
+
+??e res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomati??no
+shranjeno besedilo tako, da normalno poi????ete datoteko (pravo ime
+datoteke, ne ime avtomati??no shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x
+recover-file <Return>. Ko vas vpra??a za potrditev, vtipkajte yes<Return>
+za nadaljevanje in povrnitev avtomati??no shranjenenih podatkov.
+
+
+* ODZIVNO PODRO??JE
------------------
-Kadar Emacs opazi, da po?asi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrstici
-na dnu zaslona odzivno podro?je in v njem sproti prikazuje natipkano.
+Kadar Emacs opazi, da po??asi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrstici
+na dnu zaslona odzivno podro??je in v njem sproti prikazuje natipkano.
* STATUSNA VRSTICA
------------------
-Vrstica nad odzivnim podro?jem je statusna vrstica. Ta ka?e verjetno
+Vrstica nad odzivnim podro??jem je statusna vrstica. Ta ka??e verjetno
nekaj podobnega kot:
---:** TUTORIAL (Fundamental)--L670--58%----------------------
+--:**- TUTORIAL (Fundamental)--L670--58%----------------------
V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga
urejate.
-Zdaj ?e veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jo
-poiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona ?e NN
-odstotkov celotne datoteke. ?e je za?etek datoteke na zaslonu, bo
-namesto --00%-- pisalo --Top--. Podobno bo pisalo --Bot--, ?e je
-zadnja vrstica datoteke na zaslonu. ?e je datoteka, ki jo ogledujete,
-tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo --All--.
-
-?rka L in ?tevilke za njo ka?ejo polo?aj ?e druga?e, kot zaporedno
-?tevilko vrstice, v kateri je kazal?ek.
-
-Zvezdice na za?etku vrstice pomenijo, da ste datoteko ?e spreminjali.
+Zdaj ??e veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jo
+poiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona ??e NN
+odstotkov celotne datoteke. ??e je za??etek datoteke na zaslonu, bo
+namesto ??0%?? pisalo ??Top??. Podobno bo pisalo ??Bot??, ??e je
+zadnja vrstica datoteke na zaslonu. ??e je datoteka, ki jo ogledujete,
+tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo ??All??.
+
+??rka L in ??tevilke za njo ka??ejo polo??aj ??e druga??e, kot zaporedno
+??tevilko vrstice, v kateri je kazal??ek.
+
+Zvezdice na za??etku vrstice pomenijo, da ste datoteko ??e spreminjali.
Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic,
-so samo ?rtice.
+so samo ??rtice.
-Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kak?nem na?inu dela
-Emacs. Privzeti na?in je osnovni na?in (Fundamental), v katerem ste
-sedaj. Fundamental je eden od glavnih na?inov (angl. major
-mode). Emacs pozna veliko razli?nih glavnih na?inov. Nekateri od njih
+Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kak??nem na??inu dela
+Emacs. Privzeti na??in je osnovni na??in (Fundamental), v katerem ste
+sedaj. Fundamental je eden od glavnih na??inov (angl. major
+mode). Emacs pozna veliko razli??nih glavnih na??inov. Nekateri od njih
so namenjeni pisanju programov, kot na primer Lisp, ali pisanju
-besedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni na?in,
-njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj pi?e
+besedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni na??in,
+njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj pi??e
Fundamental.
-Glavni na?ini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo,
+Glavni na??ini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo,
denimo, ukazi za pisanje komentarjev v programu, in ker ima vsak
programski jezik svoje predstave o tem, kako mora komentar izgledati,
-mora vsak glavni na?in vnesti komentarje druga?e. Ker je vsak glavni
-na?in ime raz?irjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavni
-na?in. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v na?in
+mora vsak glavni na??in vnesti komentarje druga??e. Ker je vsak glavni
+na??in ime raz??irjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavni
+na??in. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v na??in
Fundamental.
-?e nameravate popravljati slovensko (ali angle?ko) besedilo, kot je na
-primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni na?in (Text).
->> Vtipkajte M-x text mode<Return>.
+??e nameravate popravljati slovensko (ali angle??ko) besedilo, kot je na
+primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni na??in (Text).
+>> Vtipkajte M-x text-mode <Return>.
-Brez skrbi, noben od ukazov Emacsa, ki ste se jih nau?ili, se s tem ne
-spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opu??aje za
-dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem na?inu jih je
+Brez skrbi, noben od ukazov Emacsa, ki ste se jih nau??ili, se s tem ne
+spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opu????aje za
+dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem na??inu jih je
obravnaval kot meje med besedami.
-Glavni na?ini navadno po?enjajo majhne spremembe, kot je ta: ve?ina
-ukazov ,,opravi isti posel``, vendar pa to po?nejo na razli?en na?in.
-
-Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem na?inu dobite z ukazom C-h m.
-
->> Uporabite C-u C-v enkrat ali ve?krat, toliko, da bo ta vrstica blizu
- vrha zaslona.
->> Vtipkajte C-h m, da vidite, v ?em se tekstovni na?in (Text) razlikuje
+Glavni na??ini navadno po??enjajo majhne spremembe, kot je ta: ve??ina
+ukazov ??opravi isti posel??, vendar pa to po??nejo na razli??en na??in.
+
+Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem na??inu dobite z ukazom C-h m.
+
+>> Vtipkajte C-l C-l, da postavite to vrstico na vrh zaslona.
+>> Vtipkajte C-h m, da vidite, v ??em se tekstovni na??in (Text) razlikuje
od osnovnega (Fundamental).
>> Vtipkajte C-x 1, da umaknete dokumentacijo z zaslona.
-Glavnim na?inom pravimo glavni na?ini zato, ker obstajajo tudi
-podna?ini (angl. minor modes). Podna?ini ne nadome??ajo glavnih
-na?inom, ampak le spreminjajo njihovo obna?anje. Podna?ine lahko
-aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega na?ina in neodvisno
-od ostalih podna?inov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podna?ina,
-en podna?in, ali kombinacijo ve?ih podna?inov.
+Glavnim na??inom pravimo glavni na??ini zato, ker obstajajo tudi
+podna??ini (angl. minor modes). Podna??ini ne nadome????ajo glavnih
+na??inom, ampak le spreminjajo njihovo obna??anje. Podna??ine lahko
+aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega na??ina in neodvisno
+od ostalih podna??inov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podna??ina,
+en podna??in, ali kombinacijo ve??ih podna??inov.
-Podna?in, ki je zelo uporaben posebno za pisanje besedil, je Auto
-Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomati?no deli vrstice na
+Podna??in, ki je zelo uporaben posebno za pisanje besedil, je Auto
+Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomati??no deli vrstice na
presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge.
-Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode<Return>. Ko je
-vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x
-auto fill mode<Return>. Z istim ukazom torej preklapljamo
-(angl. toggle) med vklopljenim in izklopljenim stanjem.
+Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto-fill-mode <Return>. Ko je
+vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x auto-fill-mode
+<Return>. Z istim ukazom torej preklapljamo (angl. toggle) med
+vklopljenim in izklopljenim stanjem.
->> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode<Return>. Potem za?nite tipkati
- "asdf asdkl sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil
+>> Vtipkajte zdaj M-x auto-fill-mode <Return>. Potem za??nite tipkati
+ ??asdf asdkl sdjf sdjkf??... dokler ne opazite, da je Emacs razbil
vrstico na dve. Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj
Auto Fill prelamlja vrstice samo na presledkih.
-?irina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko
-spremenite z ukazom C-x f. Novo ?irino morate podati kot ?tevil?ni
+??irina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko
+spremenite z ukazom C-x f. Novo ??irino morate podati kot ??tevil??ni
argument.
>> Vtipkajte C-x f in argument 20. (C-u 2 0 C-x f). Zatem vtipkajte
- nekaj besedila in poglejte, ?e bo Emacs res delil vrstice pri 20
+ nekaj besedila in poglejte, ??e bo Emacs res delil vrstice pri 20
znakih. Potem z ukazom C-x f postavite mejo nazaj na 70.
-Auto Fill deluje le, kadar pi?ete novo besedilo, ne pa,
-kadar popravljate ?e napisan odstavek.
-Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazal?ek premaknete nekam
-znotraj odstavka in uka?ete M-q (META-q).
+Auto Fill deluje le, kadar pi??ete novo besedilo, ne pa,
+kadar popravljate ??e napisan odstavek.
+Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazal??ek premaknete nekam
+znotraj odstavka in uka??ete M-q (META-q).
->> Premaknite kazal?ek v prej?nji odstavek in izvedite M-q.
+>> Premaknite kazal??ek v prej??nji odstavek in izvedite M-q.
* ISKANJE
---------
-Emacs lahko v besedilu poi??e niz znakov (zaporedje znakov ali besed),
-naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov za
-premikanje kazal?ka, saj premakne kazal?ek na kraj v besedilu, kjer je
-na?el iskani niz.
+Emacs lahko v besedilu poi????e niz znakov (??niz?? je zaporedje soslednih
+znakov), naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov
+za premikanje kazal??ka, saj premakne kazal??ek na kraj v besedilu, kjer
+je na??el iskani niz.
-Iskanje v Emacsu je morda nekoliko druga?no od tistega, ki ste ga
-navajeni, in sicer je ,,inkrementalno``. To pomeni, da se iskanje
-odvija hkrati s tem, ko tipkate iskani niz.
+Iskanje v Emacsu je ??inkrementalno??. To pomeni, da se iskanje odvija
+hkrati s tem, ko tipkate iskani niz.
Ukaza za iskanje sta C-s za iskanje naprej po datoteki in C-r za
-iskanje nazaj po datoteki. PO?AKAJTE! Ne preizku?ajte jih ?e ta hip!
+iskanje nazaj po datoteki. PO??AKAJTE! Ne preizku??ajte jih ??e ta hip!
-Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz ,,I-search`` kot pozivnik
+Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz ??I-search?? kot pozivnik
v pogovornem vmesniku. To vam pove, da je Emacs v inkrementalnem iskanju
-in vas ?aka, da za?nete tipkati, kar i??ete. <Return> zaklju?i iskanje.
-
->> Pritisnite zdaj C-s. PO?ASI, ?rko za ?rko, vtipkajte besedo
- ,,kazal?ek``. Za vsako vtipkano ?rko se ustavite in si oglejte, kaj
- se je zgodilo s kazal?kom.
->> ?e enkrat pritisnite C-s, da poi??ete naslednji ,,kazal?ek``.
->> ?estkrat pritisnite <Delback> in opazujte, kako se premika kazal?ek.
->> Kon?ajte iskanje s tipko <Return>.
-
-Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju sku?a
-poiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poi??ete
-naslednje mesto, kjer se pojavi ,,kazal?ek``, samo ?e enkrat
-pritisnete C-s. ?e takega mesta ni, Emacs ?ivkne in vam sporo?i, da
+in vas ??aka, da za??nete tipkati, kar i????ete. <Return> zaklju??i iskanje.
+
+>> Pritisnite zdaj C-s. PO??ASI, ??rko za ??rko, vtipkajte besedo
+ ??kazal??ek??. Za vsako vtipkano ??rko se ustavite in si oglejte, kaj
+ se je zgodilo s kazal??kom.
+>> ??e enkrat pritisnite C-s, da poi????ete naslednji ??kazal??ek??.
+>> ??estkrat pritisnite <DEL> in opazujte, kako se premika kazal??ek.
+>> Kon??ajte iskanje s tipko <Return>.
+
+Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju sku??a
+poiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poi????ete
+naslednje mesto, kjer se pojavi ??kazal??ek??, samo ??e enkrat
+pritisnete C-s. ??e takega mesta ni, Emacs ??ivkne in vam sporo??i, da
iskanje ni uspelo. Tudi C-g prekine iskanje.
-OPOZORILO: Na nekaterih sistemih bo s pritiskom na C-s ekran
-zmrznil. To je znak, da je operacijski sistem prestregel znak C-s in
-ga interpretiral kot znak za prekinitev toka podatkov, namesto da bi
-ga posredoval programu Emacs. Ekran ,,odtajate`` s pritiskom na
-C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental
-Search`` v priro?niku za nasvet, kako se spopasti s to nev?e?nostjo.
-
-?e sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <Delback>, boste opazili,
-da to pobri?e zadnji znak v iskanem nizu, kazal?ek pa se premakne
-nazaj na mesto v besedilu, kjer je na?el kraj?i niz. Na primer,
-predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazal?ek na
-mestu, kjer se prvi? pojavi ,,ka``. ?e zdaj pritisnete <Delback>, boste
-s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazal?ek
-postavil na mesto, kjer je prvi? na?el ,k`, preden ste natipkali ?e
-,a`.
-
-?e sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak
+??e sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <DEL>, boste opazili,
+da to pobri??e zadnji znak v iskanem nizu, kazal??ek pa se premakne
+nazaj na mesto v besedilu, kjer je na??el kraj??i niz. Na primer,
+predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ??ka?? in je kazal??ek na
+mestu, kjer se prvi?? pojavi ??ka??. ??e zdaj pritisnete <DEL>, boste
+s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ??a??, hkrati pa se bo kazal??ek
+postavil na mesto, kjer je prvi?? na??el ??k??, preden ste natipkali ??e
+??a??.
+
+??e sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak
(razen tistih, ki imajo poseben pomen pri iskanju, to sta C-s in C-r),
se iskanje prekine.
-C-s za?ne iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazal?ek, in
-i??e do konca datoteke. ?e bi radi iskali proti za?etku datoteke,
+C-s za??ne iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazal??ek, in
+i????e do konca datoteke. ??e bi radi iskali proti za??etku datoteke,
namesto C-s vtipkamo C-r. Vse, kar smo povedali o ukazu C-s, velja
tudi za C-r, le smer iskanja je obrnjena.
-* VE? OKEN NA ZASLONU
+* VE?? OKEN NA ZASLONU
---------------------
-Ena simpati?nih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati ve? oken
-na ekranu, tudi ?e ne delamo v grafi?nem na?inu.
+Ena simpati??nih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati ve?? oken
+na zaslonu, tudi ??e ne delamo v grafi??nem na??inu. (Opozorimo naj, da
+Emacs uporablja izraz ??okvir?? (angl. ??frame??) - razlo??en je v
+naslednjem razdelku - za tisto, ??emur nekateri drugi programi pravijo
+??okno?? (angl. ??window??). Priro??nik za Emacs vsebuje glosar
+uporabljenih izrazov.)
->> Premaknite kazal?ek v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l (zadnji
- znak je CONTROL-L, ne CONTROL-1)
+>> Premaknite kazal??ek v to vrstico in vtipkajte C-l C-l.
>> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni.
- V obeh oknih imate odprt ta priro?nik. Kazal?ek je ostal v zgornjem
+ V obeh oknih imate odprt ta priro??nik. Kazal??ek je ostal v zgornjem
oknu.
>> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu.
- (?e nimate tipke META, tipkajte ESC C-v).
->> Vtipkajte C-x o (o kot ,,other``, drugi), da preselite kazal?ek v
+ (??e nimate tipke META, tipkajte ESC C-v).
+>> Vtipkajte C-x o (o kot ??other??, drugi), da preselite kazal??ek v
spodnje okno.
->> S C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini datoteke.
- Zgornje okno ?e vedno ka?e ta navodila.
->> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazal?ek se je vrnil na
- mesto, kjer je bil, preden smo sko?ili v spodnje okno.
+>> Z ukazoma C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini
+ datoteke. Zgornje okno ??e vedno ka??e ta navodila.
+>> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazal??ek se je vrnil na
+ mesto, kjer je bil, preden smo sko??ili v spodnje okno.
-Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Vsako okno si zapomni, kje
-v oknu je ostal kazal?ek, samo trenutno aktivno okno pa kazal?ek tudi
-v resnici prika?e. Vsi obi?ajni ukazi za urejanje, ki smo se jih
-nau?ili, veljajo za aktivno okno.
+Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Izbrano okno, torej tisto,
+v katerem urejamo besedilo, je tisto z zelo opaznim kazal??kom, ki
+utripa, kadar ne tipkamo. Tudi ostala okna pa si zapomnijo, kje je
+ostal kazal??ek. ??e poganjate Emacs v grafi??nem na??inu, je polo??aj
+kazal??ka v teh oknih prikazan kot ne-utripajo?? ??rtni pravokotnik.
Ukaz C-M-v je zelo uporaben, kadar urejamo besedilo v enem oknu,
-drugega pa uporabljamo samo za pomo?. Kazal?ek ostaja ves ?as v oknu,
-v katerem urejamo, po vsebini spodnjega okna pa se vseeno lahko
-premikamo, ne da bi morali venomer skakati iz enega okna v drugega.
+drugega pa uporabljamo samo za pomo??. Ne da bi zapustili izbrano okno,
+se lahko premikamo po vsebini drugega okna z ukazon C-M-v.
-C-M-v je primer znaka CONTROL-META. ?e imate v resnici tipko META (na
-PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da dr?ite pritisnjeni
+C-M-v je primer znaka CONTROL-META. ??e imate v resnici tipko META (na
+PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da dr??ite pritisnjeni
tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od
-tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta ?ele, ko
-pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru ,v`).
+tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta ??ele, ko
+pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru ??v??).
-Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, ?e nimate tipke META
-in namesto nje uporabljate ESC. V tem primeru morate najprej
-pritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, CONTROL-ESC v
-ne deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator,
-kot sta CONTROL in META.
+Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, ??e nimate tipke META
+in namesto nje uporabljate <ESC>. V tem primeru morate najprej
+pritisniti <ESC>, potem pa Control-v. Obratna kombinacija,
+CONTROL-<ESC> ne deluje. To je zato, ker je <ESC> znak sam po sebi, ne
+pa modifikator, kot sta CONTROL in META.
>> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna.
-(?e bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebili
-zgornjega. Razmi?ljajte o tem ukazu kot ,,Obdr?i samo eno okno, in
-sicer tisto, v katerem sem zdaj.``)
+(??e bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebili
+zgornjega. Razmi??ljajte o tem ukazu kot ??Obdr??i samo eno okno, in
+sicer tisto, v katerem sem zdaj.??)
-Seveda ni nujno, da obe okni ka?eta isto delovno podro?je. ?e v enem
-oknu izvedete C-x C-f in poi??ete novo datoteko, se vsebina drugega
+Seveda ni nujno, da obe okni ka??eta isto delovno podro??je. ??e v enem
+oknu izvedete C-x C-f in poi????ete novo datoteko, se vsebina drugega
okna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugo
datoteko.
-Pa ?e ena pot, kako v dveh oknih prika?ete dve razli?ni datoteki:
+Pa ??e ena pot, kako v dveh oknih prika??ete dve razli??ni datoteki:
->> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene va?ih
- datotek. Kon?ajte z <Return>. Odpre se ?e eno okno in izbrana
- datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazal?ek se preseli v drugo
+>> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene va??ih
+ datotek. Kon??ajte z <Return>. Odpre se ??e eno okno in izbrana
+ datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazal??ek se preseli v drugo
okno.
>> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da
zaprete spodnje okno.
+* VE?? HKRATNIH OKVIROV
+----------------------
+
+Emacs lahko ustvari tudi ve?? ??okvirov??. Okvir je zbirka oken, skupaj z
+menuji, drsniki, pogovornim vmesnikom ipd. V grafi??nem na??inu je
+Emacsov ??okvir?? tisto, ??emur ve??ina drugih programov pravi ??okno??. ??e
+delate v grafi??nem na??inu, je lahko ve?? okvirov hkrati prikazanih na
+zaslonu. V besedilnem terminalu imamo seveda na voljo le en okvir.
+
+>> Vtipkajte M-x make-frame <Return>
+ Opazite, kako se je na zaslonu pojavil nov okvir.
+
+Vse, kar ste po??eli v prvotnem okviru, lahko po??nete tudi v novem.
+Prvi okvir ni v ni??emer poseben.
+
+>> Vtipkajte M-x delete-frame <Return>
+ Ukaz izbri??e izbrani okvir.
+
+Okvir lahko izbri??ete tudi z obi??ajnim na??inom, ki ga ponuja grafi??ni
+sistem - pogosto s klikom na simbol ??X?? v enem od zgornjih kotov okna.
+??e zaprete zadnji okvir, s tem obenem zaprete tudi Emacs.
+
+
* REKURZIVNI NIVOJI UREJANJA
----------------------------
-V?asih boste pri?li v nekaj, ?emur se pravi ,,rekurzivni nivo
-urejanja``. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepaji
-oklepajo ime glavnega na?ina. V osnovnem na?inu bi, na primer, videli
+V??asih boste pri??li v nekaj, ??emur se pravi ??rekurzivni nivo
+urejanja??. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepaji
+oklepajo ime glavnega na??ina. V osnovnem na??inu bi, na primer, videli
[(Fundamental)] namesto (Fundamental).
-Iz rekurzivnega nivoja urejanja se re?ite, ?e vtipkate ESC ESC ESC. To
-zaporedje je vsenamenski ukaz ,,pojdi ven``. Uporabite ga lahko tudi
-za ukinjanje odve?nih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika.
+Iz rekurzivnega nivoja urejanja se re??ite, ??e vtipkate ESC ESC ESC. To
+zaporedje je vsenamenski ukaz ??pojdi ven??. Uporabite ga lahko tudi
+za ukinjanje odve??nih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika.
>> Pritisnite M-x, da odprete pogovorni vmesnik, zatem pa vtipkajte
ESC ESC ESC, da pridete ven iz njega.
Z ukazom C-g ne morete iz rekurzivnega nivoja urejanja, ker C-g
-prekli?e ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja.
-
-
-* DODATNA POMO?
+prekli??e ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja.
+
+
+* DODATNA POMO??
---------------
-V tem uvodu smo posku?ali zbrati dovolj informacij, da lahko za?nete
-Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogo?e vse to
-zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi nau?ili kaj o ?tevilnih
-koristnih mo?nostih, ki jih ?e ne poznate. Emacs ima ?e vgrajene
+V tem uvodu smo posku??ali zbrati dovolj informacij, da lahko za??nete
+Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogo??e vse to
+zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi nau??ili kaj o ??tevilnih
+koristnih mo??nostih, ki jih ??e ne poznate. Emacs ima ??e vgrajene
veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CONTROL-h
-(h kot ,,help``, pomo?).
-
-Za pomo? pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kak?no pomo?
-?elite. ?e ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo
-povedal, kak?na pomo? je sploh na voljo. ?e ste vtipkali C-h, pa ste
-si premislili, lahko ukaz prekli?ete s C-g.
-
-(Na nekaterih sistemih se znak C-h preslika v kaj drugega. To ni
-dobro, in v takem primeru se prito?ite sistemskemu vzdr?evalcu. Medtem
-pa, ?e C-h ne prika?e sporo?ila o pomo?i na dnu zaslona, namesto tega
-poskusite pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.)
-
-Najosnovnej?i tip pomo?i prika?e C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem
+(h kot ??help??, pomo??).
+
+Za pomo?? pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kak??no pomo??
+??elite. ??e ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo
+povedal, kak??na pomo?? je sploh na voljo. ??e ste vtipkali C-h, pa ste
+si premislili, lahko ukaz prekli??ete s C-g.
+
+(??e C-h ne prika??e sporo??ila o pomo??i na dnu zaslona, poskusite
+namesto tega pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.)
+
+Najosnovnej??i tip pomo??i prika??e C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem
pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal
kratek opis ukaza.
>> Vtipkajte C-h c C-p.
- Izpi?e se nekaj takega kot
+ Izpi??e se nekaj takega kot
C-p runs the command previous-line
-Ukaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Imena funkcij
-uporabljamo, kadar pi?emo prilagoditve in raz?iritve Emacsa. Ker pa so
-navadno imena funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcija
-po?ne, bo verjetno to tudi dovolj za kratko osve?itev, ?e ste se z
-ukazom ?e kdaj sre?ali.
+Ukaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Ker so navadno imena
+funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcija po??ne, bo
+verjetno to tudi dovolj za kratko osve??itev, ??e ste se z ukazom ??e
+kdaj sre??ali.
Ukazu C-h lahko sledi tudi zaporedje znakov, kot na primer C-x C-s,
-ali, ?e nimate tipke META, <Esc>v.
+ali, ??e nimate tipke META, <Esc>v.
-Za ve? informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c.
+Za ve?? informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c.
>> Vtipkajte C-h k C-p.
-To odpre novo okno in v njem prika?e dokumentacijo o funkciji, obenem
+To odpre novo okno in v njem prika??e dokumentacijo o funkciji, obenem
z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna
-z pomo?jo. Tega seveda ni potrebno napraviti takoj, ampak lahko
-urejate, medtem ko imate odprto okno s pomo?jo, in ga zaprete, ko ste
-kon?ali.
-
-Sledi ?e nekaj uporabnih mo?nosti, ki jih ponuja pomo?:
-
- C-h f Opi?i funkcijo. Kot argument morate podati ime
+z pomo??jo. Tega ni potrebno napraviti ta hip. Namesto tega lahko
+urejate, medtem ko imate odprto okno s pomo??jo, in ga zaprete, ko ste
+kon??ali.
+
+Sledi ??e nekaj uporabnih mo??nosti, ki jih ponuja pomo??:
+
+ C-h f Opi??i funkcijo. Kot argument morate podati ime
funkcije.
->> Poskusite C-h f previous-line<Return>.
- To izpi?e vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p.
-
-Podoben ukaz C-h v izpi?e dokumentacijo za spremenljivke, s katerimi
-lahko nastavite obna?anje Emacsa. Ob pozivniku morate vpisati ime
-spremenljivke.
-
- C-h a Apropos. Vtipkajte klju?no besedo in Emacs bo izpisal
- vse ukaze, ki vsebujejo to klju?no besedo. Vse te
- ukaze lahko prikli?ete z META-x. Pri nekaterih ukazih
+>> Poskusite C-h f previous-line <Return>.
+ To izpi??e vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p.
+
+Podoben ukaz C-h v izpi??e dokumentacijo za spremenljivke, vklju??no s
+tistimi, s katerimi lahko nastavite obna??anje Emacsa. Ob pozivniku
+morate vpisati ime spremenljivke.
+
+ C-h a Apropos. Vtipkajte klju??no besedo in Emacs bo izpisal
+ vse ukaze, ki vsebujejo to klju??no besedo. Vse te
+ ukaze lahko prikli??ete z META-x. Pri nekaterih ukazih
bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno
- zaporedje, s katerim dose?ete isti u?inek.
+ zaporedje, s katerim dose??ete isti u??inek.
->> Vtipkajte C-h a file<Return>.
+>> Vtipkajte C-h a file <Return>.
To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo
-,,file`` v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpi?e
+??file?? v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpi??e
tudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file in
write-file.
->> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomo?jo. Poskusite
+>> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomo??jo. Poskusite
nekajkrat.
->> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomo?jo.
+>> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomo??jo.
- C-h i Priro?niki z navodili za uporabo (tkim. datoteke
- "info"). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno
- podro?je, imenovano "info". V njem lahko prebirate
- priro?nike za programe, ki so name??eni v sistemu. Z
- ukazom m emacs<Return> denimo dobite priro?nik za
- urejevalnik Emacs. ?e sistema Info ?e niste
+ C-h i Priro??niki z navodili za uporabo (tkim. datoteke
+ ??info??). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno
+ podro??je, imenovano ??*info*??. V njem lahko prebirate
+ priro??nike za programe, ki so name????eni v sistemu. Z
+ ukazom m emacs<Return> denimo dobite priro??nik za
+ urejevalnik Emacs. ??e sistema Info ??e niste
uporabljali, vtipkajte ? in Emacs vas bo popeljal na
- v?deni izlet po na?inu Info in mo?nostih, ki jih
- ponuja. Ko boste zaklju?ili z branjem tega prvega
- berila, bo priro?nik za Emacs v sistemu Info va?
+ v??deni izlet po na??inu Info in mo??nostih, ki jih
+ ponuja. Ko boste zaklju??ili z branjem tega prvega
+ berila, bo priro??nik za Emacs v sistemu Info va??
glavni vir dokumentacije.
-* DRUGE MO?NOSTI
+* DRUGE MO??NOSTI
----------------
-?e ve? se lahko nau?ite o Emacsu z branjem priro?nika, bodisi
-natisnjenega, bodisi na zaslonu v sistemu Info (uporabite menu Help
-ali vtipkajte F10 h r). Dve mo?nosti, ki vam bosta morda posebej v?e?,
-sta samodejno zaklju?evanje vrstice, s katerim prihranite nekaj
-tipkanja, in dired, s katerim poenostavimo delo z datotekami.
+??e ve?? se lahko nau??ite o Emacsu z branjem priro??nika, bodisi
+natisnjenega, bodisi znotraj samega Emacsa (uporabite menu Help ali
+vtipkajte C-h r). Dve mo??nosti, ki vam bosta morda posebej v??e??, sta
+samodejno zaklju??evanje vrstice, s katerim prihranite nekaj tipkanja,
+in dired, s katerim poenostavimo delo z datotekami.
-Samodejno zaklju?evanje vrstic je na?in, s katerim prihranimo nekaj
-tipkanja. ?e ?elite denimo preklopiti v delovno podro?je *Messages*,
+Samodejno zaklju??evanje vrstic je na??in, s katerim prihranimo nekaj
+tipkanja. ??e ??elite denimo preklopiti v delovno podro??je *Messages*,
je dovolj, da vtipkate C-x b *M<Tab> in Emacs bo sam dopolnil
-preostanek imena delovnega podro?ja. Samodejno zaklju?evanje je
-opisano v sistemu Info v priro?niku za Emacs, razdelek ,,Completion``.
+preostanek imena delovnega podro??ja. Samodejno zaklju??evanje deluje
+tudi za imena ukazov in imena datotek. Samodejno zaklju??evanje je
+opisano v priro??niku za Emacs, razdelek ??Completion??.
-Dired omogo?a izpis seznama datotek v imeniku (in po mo?nosti tudi
+Dired omogo??a izpis seznama datotek v imeniku (in po mo??nosti tudi
podimenikih), premikanje po seznamu, obiskovanje (odpiranje),
preimenovanje, brisanje in druge operacije z datotekami. Dired je
-opisav v sistemu Info v priro?niku za Emacs, razdelek ,,Dired``.
-
-Priro?nik opisuje tudi mnoge druge mo?nosti Emacsa.
-
-
-* ZAKLJU?EK
+opisav v priro??niku za Emacs, razdelek ??Dired??.
+
+Priro??nik opisuje tudi mnoge druge mo??nosti Emacsa.
+
+
+* ZAKLJU??EK
-----------
-Zapomnite si, da Emacs zapustite z ukazom C-x C-c. ?e bi radi samo
-za?asno sko?ili v ukazno lupino in se kasneje vrnili v Emacs, pa
-storite to z ukazom C-z.
-
-Ta u?benik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v
-Emacsu. ?e se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase -
-prito?ite se!
-
-
-* RAZMNO?EVANJE IN RAZ?IRJANJE
+Emacs zapustite z ukazom C-x C-c.
+
+Ta u??benik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v
+Emacsu. ??e se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase -
+prito??ite se!
+
+
+* RAZMNO??EVANJE IN RAZ??IRJANJE
------------------------------
-Angle?ki izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih
-besedil, za?en?i s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni
-Emacs. V sloven??ino ga je prevedel Primo? Peterlin.
+Angle??ki izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih
+besedil, za??en??i s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni
+Emacs. V sloven????ino ga je prevedel Primo?? Peterlin.
To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo
-razmno?evanje in raz?irjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
-
-Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001-2012 Free Software Foundation, Inc.
-
- Dovoljeno je izdelovati in raz?irjati neokrnjene kopije tega spisa
- v kakr?nikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o
- avtorstvu in to dovoljenje, ter da distributer dovoljuje prejemniku
- nadaljnje raz?irjanje pod pogoji, navedenimi v tem dovoljenju.
-
- Pod pogoji iz prej?njega odstavka je dovoljeno raz?irjati
- spremenjene verzije tega spisa ali njegovih delov, ?e je jasno
- ozna?eno, kdo je nazadnje vnesel spremembe.
-
-Pogoji za razmno?evanje in raz?irjanje samega Emacsa so malo druga?ni,
-a v istem duhu. Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem dajte
-kopijo programa GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatreti
-obstrukcionizem (,,lastni?tvo``) v programju tako, da uporabljate,
-pi?ete in delite prosto programje!
+razmno??evanje in raz??irjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
+
+Copyright ?? 1985, 1996, 1998, 2001-2012 Free Software Foundation, Inc.
+
+ Ta datoteka je del paketa GNU Emacs.
+
+ GNU Emacs je prost program; lahko ga redistribuirate in/ali prirejate
+ po pogojih, dolo??enih v dovoljenju za rabo ??GNU General Public License??,
+ izdanem pri Free Software Foundation, bodisi 3. izdaje tega dovoljenja,
+ bodisi katerekoli kasnej??e izdaje, ki je na voljo.
+
+ GNU Emacs je ponujen v dobri veri, da je uporaben, vendar zanj NI
+ NOBENEGA JAMSTVA, niti implicitnih jamstev PRIMERNOSTI ZA PRODAJO
+ ali USTREZNOSTI ZA DOLO??EN NAMEN. Podrobnosti so na voljo v ??GNU
+ General Public License??.
+
+ Kopijo ??GNU General Public License?? bi morali prejeti skupaj s paketom
+ GNU Emacs. ??e je niste, je na voljo na <http://www.gnu.org/licenses/>.
+
+Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem ponudite kopijo programa
+GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatreti obstrukcionizem
+(??lastni??tvo??) v programju tako, da uporabljate, pi??ete in delite
+prosto programje!
;;; Local Variables:
-;;; coding: iso-latin-2
+;;; coding: utf-8
;;; sentence-end-double-space: nil
;;; End:
-
=== modified file 'etc/tutorials/TUTORIAL.translators'
--- a/etc/tutorials/TUTORIAL.translators 2012-01-14 09:17:25 +0000
+++ b/etc/tutorials/TUTORIAL.translators 2012-01-17 14:16:42 +0000
@@ -75,8 +75,8 @@
Maintainer: Maintainer needed.
* TUTORIAL.sl:
-Author: Primo?? Peterlin <address@hidden>
-Maintainer: Primo?? Peterlin <address@hidden>
+Author: Primo?? Peterlin <address@hidden>
+Maintainer: Primo?? Peterlin <address@hidden>
* TUTORIAL.sv:
Author: Mats Lidell <address@hidden>
| [Prev in Thread] |
Current Thread |
[Next in Thread] |
- [Emacs-diffs] /srv/bzr/emacs/trunk r106879: Update Slovenian tutorial.,
Chong Yidong <=